Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Neža Mrevlje

Ponedeljek,
9. 2. 2015,
13.46

Osveženo pred

5 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ponedeljek, 9. 2. 2015, 13.46

5 let, 5 mesecev

Postelja, kraj velikih življenjskih dogodkov

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Družbene realizacije spanja, te biološke nuje, so različne. Naseljuje ga tudi ekonomska logika in je tržno unovčljivo. V postelji pa se odvijajo veliki življenjski dogodki.

"Spanje je nujnost, ki ga ne more nadomestiti nobena tehnologija ali zdravilo," pravi umetnik Boris Beja, ki se je tega vprašanja v družbenem in kulturnem kontekstu lotil v svojem projektu Siliconato Bianco – Anallergico, postavljenem kot del skupinske razstave Raztezanje kiparskih struktur pod kuratorstvom Sarivala Sosiča v Mestni galeriji Ljubljana in je zdaj pod naslovom Dormitorij in kuratorstvom Jerneja Kožarja do 28. marca na ogled v Galeriji Ravne.

 | Foto:

Kraj velikih življenjskih dogodkov

V galerijski prostor je umetnik postavil postelje. Postelje kot kraj, kjer se odvijajo različni življenjski dogodki. V njej se kažejo naše vrednote, običaji in navade, obredi, socialni status, odnos do ljubezni, seksualnosti, rojstva in smrti.

V postelji ne le spimo in počivamo, temveč se v njej tudi ljubimo, beremo, poslušamo glasbo, se prehranjujemo, pogovarjamo po telefonu, lenarimo in se skrivamo. V njej se rodimo, regeneriramo, zdravimo, bolehamo in umiramo. Tako nam pogled k postelji kot kraju velikih življenjskih dogodkov s svojo postavitvijo pogled obrača Boris Beja.

A v galerijsko okolje umetnik ni postavil postelj kar tako, temveč bolnišnična ležala z nevrološke klinike. S temi tako "opozarja na vseživljenjsko prisotnost tega predmeta, ki se, četudi si ga želimo odmakniti iz misli, vedno znova pojavlja v najrazličnejših prostorih, saj je del institucij, ki jih nenehno uporabljamo", kot je ob njegovem projektu na skupinski razstavi v ljubljanski mestni galeriji zapisal kurator Sarival Sosič.

 | Foto:

Spimo lahko stoje ali leže, na tleh ali v postelji

V sodobni družbi je spanje postalo javna skrb, kar se kaže v vse večji problematizaciji pomenov spanja. Pa naj gre za poudarjanje okoliščin kakovostnega spanja ali razgrinjanja posledic nočnega počitka za naše zdravje. Hkrati je vse več dejavnikov, ki nas vlečejo stran od postelje. Vse obsežnejše je tudi znanje o motnjah spanja, ne manjka niti nasvetov, zdravil in pripomočkov za reševanje teh težav, na drugi strani pa je vse več tudi sredstev, ki nas lahko ohranjajo budne.

S spanjem se intenzivno ukvarjamo tako na individualni kot družbeni ravni. To ima svoje vzorce in navade tudi znotraj različnih kulturnih in družbenih kontekstov. Načini spanja namreč niso univerzalni, razlikujejo se že po telesnih tehnikah, kot na primer pri Masajih, ki spijo stoje. Prav tako tudi postelja ni nadkulturni element.

V spanje so tako vpisane naše navade, vrednote, vzgoja in druge družbene konvencije, razmišljanja o tem aktu telesa in duha spodbuja umetniška postavitev, ki pa odpira še druga vprašanja.

 | Foto:

Nočni počitek v številkah

Naša življenja so razpeta med stanja pasivnosti in aktivnosti, med budnostjo in spanjem. Tega se je Beja lotil tudi skozi svojo postavitev in skozi razmišljanja o kulturnih vzorcih spanja. Tukajšnjega je naslovil skozi likovni kontekst, in sicer s tem, ko je na posteljna pregrinjala ročno izvezel tradicionalne vzorce.

V procesu svojega dela se je umetnik spraševal tudi o izmenjavah stanj aktivnosti in pasivnosti, spanja in budnosti, mirovanja in gibanja, rojevanja in umiranja. V ritmičnosti svojega dela, ob vezenju, je poleg razmišljanja o položaju dela umetnik razmišljal tudi o razmerju med spanjem in produktivnostjo.

Spimo zato, da bi lahko delali, in spimo manj zato, da bi lahko delali več. V sodobnosti se tako v ozadju spanja kaže tudi izrazit družbeni interes, kjer je mogoče skrb za nočni počitek razumeti skozi cilj regeneracije posameznika kot produkcijskega stroja.

 | Foto:

Sobe za spanje ne delovnih mestih

Na Zahodu tako niso več osamljeni primeri, ko različna podjetja na delovnih mestih uvajajo sobo za dnevni počitek. Seveda vse v imenu večje produktivnosti.

Metronaps je na primer ameriško podjetje, ki je leta 2003 na trg poslalo svoje spalne energijske kapsule, namenjene kratkemu spanju na delovnem mestu. Od svojega nastanka so te namestili že v številnih delovnih okoljih po svetu.

V svojem promocijskem videu podjetje pomanjkanje spanja prevaja v strošek. Navajajo podatek raziskave losangeleške medicinske šole Harbo, ki pravi, da zaposleni optimalne učinkovitosti večinoma ne dosegajo zaradi kroničnega pomanjkanja spanja. Zaradi tega ameriška podjetja na leto izgubijo 63 milijard dolarjev. Za to seveda Metromaps ponuja odgovor s svojim spalnim pripomočkom, ki se kaže kot ena od dimenzij dojemanja spanja v kontekstu kapitala.

Spanje med znamkami

Komercializacija spanja je še en družbeni vidik našega nočnega počitka, ki ga razpira umetniška postavitev.

Na vezenih pregrinjalih, ki jih je Beja pritrdil na steno, je mogoče prebrati tudi ime enega od znanih proizvajalcev spalnih pripomočkov.

Spanje je unovčljivo, naseljeno s tržnimi interesi. Danes smo priča najrazličnejšim vzmetnicam, spalnim pripomočkom in elementom. Od vzglavnikov, posteljnih prevlek, oblačil za spanje, spalnega pohištva, nočnih krem in čajev za boljše spanje. Vse to je mogoče unovčiti v imenu kakovostnejšega in zdravega spanja. Pri tem pa se prav spalni pripomočki tudi kulturno razlikujejo, v njihovi uporabi in izbiri pa se kaže tudi družbeni status.

Ne spreglejte