Lesena gradnja je v Sloveniji še neizkoriščen potencial (foto)

Slovenija se po gozdnatosti uvršča na tretje mesto v Evropski uniji za Švedsko in Finsko. Gozdovi pokrivajo 58,4 odstotka površine. Les je poleg vode eden od naših največjih naravnih virov, poudarja arhitekt Janko Rožič.

Še v osemdesetih prejšnjega stoletja je bila lesnopredelovalna industrija (od poseka do končnega izdelka) pri nas zelo dobro razvita, danes pa je slika povsem drugačna, opozarja arhitekt Gregor Košorok. "Trenuten položaj lesnopredelovalne industrije v Sloveniji je skoraj na ničli oziroma je omejena na posamezne manjše obrate, z omejeno proizvodno in tržno zmogljivostjo, še poudarja arhitekt iz studia KošorokGartner arhitekti, kjer so za podjetje Lumar oblikovali lesene montažne stanovanjske hiše.

Večina slovenskega lesa gre v tujino Večino slovenskega lesa danes prodamo v nepredelani obliki v Avstrijo, s čimer pa ne izgublja samo lesnopredelovalna industrija, ki se je "skrčila na slabo četrtino, temveč vsa država in mi vsi", opozarja Rožič, eden od soavtorjev lesenih hiš na drevesu, Hiš Raduha. Slovenska lesna industrija ni sledila razvoju in zato ni konkurenčna, poudarjajo v podjetju Riko Hiše.

Slab položaj lesne industrije Gregor Košorok pripisuje razdrobljenosti, neorganiziranosti in pomanjkanju strategije na tem področju.

Gospodarske možnosti tega naravnega vira v Sloveniji tako niso izkoriščene, čeprav je njegov potencial velik. Lesena gradnja, kjer je mogoče uporabiti največ lesa, je poleg preostalih lesenih proizvodov, sploh pohištvene industrije, velika priložnost. Ne le gospodarska, tudi okoljska in socialna, saj bi zagon lesnopredelovalnega procesa lahko ponudil zaposlitev večjemu številu ljudi z različnimi profili izobrazbe.

Z leseno gradnjo zaostajamo Ivan Ferjančič iz Zavoda Big, izdajatelja revije Hiše in organizatorja Meseca oblikovanja/Mesta oblikovanja, kjer z razstavami, tematskimi številkami revije in javnimi razpravami opozarjajo na neizkoriščene potenciale uporabe lesa v arhitekturi, poudarja, da gradnja lesenih montažnih zgradb v urbanem okolju pri nas močno zaostaja za gradnjo v državah, bogatih z lesom.

Čeprav se v Sloveniji gradnja eno- ali dvodružinskih hiš v zadnjih letih povečuje, ta še vedno dosega le 10 odstotkov gradnje (90 odstotkov je opečnate), pri tem močno zaostajamo za sosednjo Avstrijo, kjer je ta delež 30-odstoten, med tem ko v Skandinaviji obsega kar 90 odstotkov, navaja podatke.

V leseni gradnji pri nas pa tako ni izziv povečati le enostanovanjske lesene gradnje, temveč spodbuditi nastajanje večjih objektov iz tega materiala: večstanovanjskih, poslovnih in javnih. "V Sloveniji še vedno nimamo niti enega lesenega nebotičnika, čeprav je tovrstna gradnja v Evropi že nekaj časa nekaj običajnega," poudarja Ferjančič.

Se zavest o energetskih objektih povečuje? Vendar se, kot pravi Katarina Kumelj iz podjetja Riko Hiše, v Sloveniji, kjer je še vedno prevladujoča klasična opečna gradnja, delež lesenih objektov počasi le povečuje. "Med letoma 2009 in 2012, ko je ves nepremičninski trg sicer opazil 49-odstotni upad, lesena gradnja pa je upadla za 25 odstotkov, se je obenem v primerjavi s klasičnimi gradnjami delež lesenih povečal za dva odstotka in pol."

Iz lesa je mogoče narediti skoraj vse "Les združuje tri ključne lastnosti. Je lahek, konstruktiven in hkrati izolativen material, kar mu ob dobri trajnosti, če je pravilno vzdrževan, že od nekdaj daje veliko prednost. Lesena gradnja ni le trend. V Sloveniji imamo izjemno tradicijo lesene gradnje ne le v postavljanju kozolcev in gospodarskih poslopij, temveč tudi stanovanjskih hiš. Uporaba avtohtonega lesa je ključna za trajnostni razvoj gradbeništva, dobra arhitektura pa ni samo trajnostna, temveč zares trajna," pravi Janko Rožič, arhitekt, ki mu les ni blizu le strokovno, temveč tudi emocionalno, saj je odraščal ob očetovi mizarski delavnici.

Da je les izjemno hvaležen material za gradnjo, se strinja tudi arhitekt Gregor Košorok, ki pravi, da skoraj ni gradbenega elementa, razen zasteklitve oken, na primer, ki ga ne bi mogli izvesti v lesu. Iz tega je mogoče narediti nosilne stebre, masivne lesene stene in plošče, okenske okvirje, vrata, pohištvo, opaže …

Njegova obdelava je lahko groba, s pomočjo najnaprednejše računalniške tehnologij tudi milimetrsko natančna.

Lesena gradnja je hitrejša od klasične "Les omogoča zdravo in bivalno okolje. Z uporabo lesa kot gradbenega materiala pripomoremo k znižanju izpustov toplogrednih plinov. En kubični meter lesa skladišči približno eno tono ogljikovega dioksida," s podatki postreže Ivan Ferjančič. Dodaja še, da je lesena gradnja na gradbišču, ker so gradbeni elementi prineseni iz proizvodne hale, manj obremenjujoča za okolje, mogoč je večji nadzor nad kakovostjo vgrajenih elementov. Prav tako pa je lesena gradnja hitrejša od klasične.

Les odgovarja na trajnostne zahteve na več ravneh Les je material, ki odgovarja na zahteve po trajnosti. "Je obnovljiv gradbeni material, ki ga je mogoče reciklirati in za katerega velja izjemno čist in energijsko varčen življenjski cikel," pojasnjuje Katarina Kumelj iz podjetja Riko Hiše, kjer stavijo na lesene montažne hiše kot objekte kakovostnega bivanja, varčnosti in prijaznosti do okolja.

Energijska varčnost lesene gradnje se tako kaže v manjši porabi energije in vode ter manjših proizvodnih odpadkih v primerjavi s klasično gradnjo že ob nastajanju objekta. Lesene odpadke v podjetju Riko uporabijo tudi za ogrevanje hiše.

Lesena gradnja je bolj požarno in potresno varna "Če govorimo o gradnji energetsko učinkovitih, potresno varnih in z vidika obremenitev do okolja prijaznih objektov, prave alternative leseni gradnji ni. Les kot material že sam po sebi zagotavlja ugodne bivalne pogoje, njegov ogljični odtis je vsaj nevtralen, po koncu pa ga je mogoče reciklirati in porabiti," pravijo v podjetju Lumar, kjer gradijo pasivne hiše.

V podjetju Riko poleg pomena energetsko varčnih lesenih hiš, ki jih gradijo, ob vprašanju varnosti lesene gradnje dodajajo tudi požarno varnost. "Čeprav je les gorljiv material, v primerjavi z betonom ali jeklom zmore več požarne obremenitve. Na površini gorečega lepljenega lesa se namreč ustvari tanka zoglenela plast, ki kisiku onemogoča dostop do lesa in s tem zavira napredovanje ognja."

Les kot oblikovni izziv Med prednosti lesene gradnje pa tako arhitekta kot proizvajalca navajajo, da že v proces izdelave vključimo celostno načrtovanje in oblikovanje. Les kot gradbeni material omogoča veliko prilagodljivost različnim arhitekturnim zahtevam in željam uporabnikov.