Legenda protivojne fotografije James Nachtwey pri nas

James Nachtwey, ameriški vojni fotograf, ki zase pravi, da je protivojni fotograf, se v okviru festivala Slovenian Press Photo 2015 v Galeriji Cankarjevega doma do 17. avgusta predstavlja z razstavo Priča.

Sam je v vlogi fotografa s svojim poslanstvom "vojni napovedati vojno", kot o njegovih izhodiščih dela zapiše kustos njegove razstave in njegov agent Alain Mingam, zadnjih 30 let priča številnim vojnam in hudim socialnim žariščem. Vedno z brezkompromisnim ciljem: podati neoporečno pričevanje in angažirano prevzeti vlogo "govornika v imenu žrtve". Spremljal je različna področja konfliktov in socialnih stisk od Kosova, Romunije, Čečenije, Darfurja, Iraka, Afganistana do Palestine.

Vedno ga žene v središče dogodkov, še danes, pri njegovih 67 letih.

Vojne, nasilje in revščina – strup človeškega Za svoje fotografije pravi, da so njegova izpoved, čemur je bil priča. Dogodke, ki jih je posnel, pa ne smemo pozabiti ali ponoviti, so njegove besede, zapisane tudi ob vstopu na ljubljansko razstavo.

Poleg vojnih spopadov, nasilja, revščine, lakote, bolezni in drugih človeških stisk je največji strup in smrt za človečnost (v nas) brezbrižnost, je mogoče parafrazirati zapisane besede kustosa razstave, kot tudi strniti Nachtweyevo zavzetost za svoje delo v boju proti nevzdržnemu, nedopustnemu in antičloveškemu v človeštvu.

Fotografije kot orodje za vzpostavljanje dialoga in izrekanje o dogodkih v svetu S svojimi dokumentarnimi posnetki tragedij želi avtor v ljudeh vzbuditi sočutje. "Pomembno je, da ljudje ob ogledu fotografij čutijo druge, kaj se jim dogaja, kar se jim ne bi smelo."

Fotografije Nachtwey, ki za ameriško revijo Time od leta 1984 poroča s številnih žarišč, razume tudi kot sprožilce drugačnega in pomembnega dialoga. Zato, da ta preide v množično zavest in refleksijo, je še toliko bolj pomembno, da so ti posnetki del množičnih medijev.

Upanje, pogum in ljubezen v najbolj travmatičnih situacijah "Upam, da bo ljudem ob mojih fotografijah uspelo videti skozi vse trpljenje in prepoznati dostojanstvo človeških bitij, čeravno so v življenju izgubili vse," še pravi fotograf. Z vso občutljivostjo in sočutjem pa govori tudi o upanju. "Skoraj neubesedljivo je, kako lahko v najbolj tragičnih in travmatičnih okoliščinah vidiš tudi najboljše, kar je človeškega. Videl sem tudi toliko poguma in ljubezni."

Od umetnostne zgodovine in političnih ved do fotografije James Nachtwey, rojen leta 1948, je fotograf samouk. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine in političnih ved. Na to, kar počne še danes z veliko zagnanostjo, so vplivali dokumentarni fotografi med vietnamsko vojno. V tistem času je nanj močan vtis naredila fotografija s svojimi zmožnostmi neposrednega posredovanja družbenih dogodkov. Zato je postal fotograf, ki je objavljal v številnih tujih medijih, kot so National Geographic, Life, Time, El Pais in L'Express.

Med letoma 1986 in 2001 je bil član fotografske agencije Magnum ter eden od ustanovnih članov agencije VII, katere ime označuje število njenih začetnih snovalcev. Prejel je številne fotografske nagrade, med drugim leta 1994 glavno nagrado world press photo, in sicer za fotografijo, ki je tudi nosilni posnetek ljubljanske razstave.

Izšli sta tudi dve njegovi monografiji Deeds of War (1989) in Inferno (1999), o njem pa je bil posnet tudi dokumentarni film War Photographer (2001).