Eva Lucija Kozak o nasičenosti potrošniškega vsakdana

Slikarka Eva Lucija Kozak je v Galeriji Alkatraz svoje slike, kolaže in objekte prepletla v instalacijo. Z njo je naselila razstavni prostor, dostop do umetnin pa omejila. Pogled nanje je tako namenjen le določenemu številu obiskovalcev naenkrat, in še to iz točke, ki jo določi avtorica. Pa ne zato, da bi umetnica pogled regulirala, nadzirala ali dirigirala, temveč zato, da omogoči distanco, s katero lahko gledalec ali gledalka pogleda na (likovni) svet. Pa tudi zato, da bi se fragmentirane podobe zlile v eno.

Umetnica, ki se v svojih delih pretežno ukvarja z urbanim svetom in dojemanjem tega, se tudi na tokratni razstavi posveča vprašanjem, povezanim s potrošniško sodobnostjo. Slika, ponazarja in interpretira potrošniški vsakdan. V njegovi nasičenosti s podobami in barvitostjo razgrinja iluzijo osebne izpolnjenosti v njem in navidezno osebno popolnost.

Slikarsko platno natrpa s podobami in drugimi likovnimi elementi, tako kot občuti napolnjen potrošniški svet. Kapitalistični svet zapolnjuje z navideznimi možnostmi in priložnostmi. To pripelje še dlje, ko poseže v razmislek o prepletu resničnega sveta z virtualnim ter drugimi shizofrenostmi našega časa. Umetnica tudi opaža, "da je prepričanje, da je vse mogoče, postalo tako trdno, da se ljudje bojijo nasprotnega, zato se izogibajo dokončnih odločitev in si s tem navidezno ohranjajo odprte možnosti. Vse odločitve pa se prelagajo v nedoločeno prihodnost", so ob razstavi, ki jo odpirajo danes, 20. maja, med drugim zapisali v Galeriji Alkatraz.

Različni življenjski slogi, življenjske odločitve, odnosi, kariera in izobrazba pa so po avtoričinem mnenju postali kot objekti v izložbi, predmeti potrošnje, ki jih izbiramo, ocenjujemo in tudi zavržemo.

Delo Eve Lucije Kozak je tako komentar k prepoznavanju socialnih pojavov, pri čemer svoje likovne uvide polni s številnimi simboli, znaki, namigi, utrinki iz umetnostne zgodovine in znanosti, popularne kulture in mitologije.

Njena dela so pogosto povezana tudi z otroki, saj skozi njihov svet ponazarja družbena razmerja, z njihovo vzgojo pa se ustvarjajo družbeni odnosi in vzdušje sveta, skozi svoje delo trdi umetnica.

Eva Lucija Kozak v svojih delih gledalca in gledalko obsipava s podobami in informacijami na način, kot sta ga vajena iz vsakodnevnega življenja. Vendar s to razliko, da so elementi njenih podob kolažirani v kompleksno zgodbo s povsem drugo vsebino.

Želi pokazati, kako so možnosti, ki so pred nedavnim veljale za neverjetne in uresničljive le v okviru znanstvenofantastične fikcije, v sodobnosti postale resničnost. Poudarja, da bo za nekatere stvari, ki jih danes omogočajo znanost, tehnologija in umetnost, šele v prihodnosti jasno, kaj so prinesle, kaj pomenijo in na kaj vse in kako so vplivale.

Razstava bo na ogled do 6. junija.