Animeji in mange kot navdih za nove oblikovalske zgodbe

Ob misli na Japonsko se nam pred očmi običajno sprva prikažejo slike tistih najpogostejših filmskih prizorov, recimo gejš in samurajev. Oboji namreč igrajo zelo pomembno vlogo pri razvoju Japonske, kot jo poznamo danes. Ta se v določenih pogledih še vedno precej tesno oklepa tradicije, ki jo še danes močno ločuje od preostalega sveta, a hkrati postaja tudi svetovna velesila zabavne industrije.

In prav to je razlog, da se japonska kultura pogosto znajde v nemilosti: Zahod preprosto težko razume nekatere specifike dežele vzhajajočega sonca, katere kultura je sicer osnovana na mešanici različnih vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Črne ladje, kot so nekoč Japonci poimenovali tujce, ki so prišli trgovat v njihovo deželo, so namreč s svojim kulturnim vplivom močno pripomogle k Japonski, kot jo poznamo danes, to pa se še posebej odraža na mladih.

Velesila zabavne industrije Japonska popularna kultura ni le odraz novih trendov z vsega sveta, ampak ponuja tudi dober vpogled v preteklost države. Iz zgodovine mladi črpajo svoj navdih, ki se nato pretvori v sodobne, nove filme in televizijske oddaje, pa tudi v popularno glasbo, videoigre ter mange in animeje, ki so stopili z nekdaj močno izoliranega otoka na kopno ter osvojili tudi zahodne kulture.

Popularna kultura na Japonskem mladim omogoča predvsem beg iz resničnosti v svetove, kjer je domišljiji dana prosta pot in kjer aktualne težave sodobne Japonske preprosto ne obstajajo.

Prav zato je Japonska gonilna sila v svetu zabavne industrije, kjer prednjačijo predvsem mange in animeji, ki postopoma osvajajo tudi vedno večje število ljudi drugod po svetu, ter videoigre, glasba, televizijski šovi in navsezadnje tudi moda, ki se je uveljavila tudi v Evropi in Severni Ameriki.

Mladi in stari na Japonskem se torej poleg trdega in vestnega dela radi prepustijo tudi enemu izmed prej omenjenih načinov zabave, zato ne preseneča dejstvo, da je celotna japonska zabavna industrija vredna več kot 300 milijard evrov.

Japonec v Sloveniji o kulturnih posebnostih O japonski kulturi smo se pogovarjali tudi s 23-letnim Japoncem Yuichirom Someyo, sicer študentom informatike, ki v Sloveniji opravlja prakso. Pravi, da je presenečen nad našo kulturo, saj je zanimiva zaradi svoje pristnosti, medtem ko japonsko kulturo opisuje kot "mešanico različnih svetovnih kultur, iz katere so Japonci ustvarili nekaj novega, izvirnega".

Japonce, pa tudi svojo celotno kulturo, opisuje skozi en ideal, stremenje po individualnosti, saj se še posebej mladi, kot pravi Yuichiro, "zelo močno trudijo, da bi bili čim bolj individualni, unikatni, zato zelo veliko denarja zapravijo za modo in druge stvari, ki jih imajo".

Mange in animeji, gonilni sili zabavne industrije Mange bi najlažje predstavili kot stripe, ki pa jih nikakor ne gre zamenjati z evropskim ali ameriškim dojemanjem pisanih zgodb na papirju, saj v nasprotju s prevladujočo priljubljenostjo kopice superjunakov v stripih zahodne kulture Japonci prisegajo na zgodbe o likih iz vsakdanjega življenja, povezanih z njihovo bogato tradicijo in kulturo.

V samem začetku so bile mange le del dnevnih časopisov, a so v petdesetih letih prejšnjega stoletja doživele transformacijo v obliko, kot jo poznamo danes.

Medtem ko se mange v druge predele sveta vseeno težko prebijejo v vsej svoji veličini, pa je anime že osvojil tudi večino zahodnih kultur. Gre za risanke, pogosto osnovane na mangah, ki so lahko dolge kot celovečerec ali pa v obliki nadaljevanke, v vsakem primeru pa se njihova zasnova močno razlikuje od tistega, česar smo vajeni v zahodni kulturi. Rojstvo Astroboya Trend rastoče priljubljenosti animejev sega vse do dvajsetih let prejšnjega stoletja, krivec za poseben kreativni zagon pa je Walt Disney, ki je s svojimi liki navdihnil Osamua Tezuka. Ta si je nato v več kot štiridesetih letih svoje plodne kariere prislužil celo poimenovanje manga no kamisama, kar bi v prevodu pomenilo stripovski bog.

Njegov prvi stripovski lik je bil Astroboy, robotek, ki živi in se giblje kot človek. Ta se je, bolj kot katerikoli lik v zgodovini Japonske, zasidral v srca mladih in starih ter s tem veliko število mladih navdahnil za kariero v naravoslovnih poklicih, mnogo industrijskih in modnih oblikovalcev pa iz njegovega značilnega videza še danes črpa navdih.

S televizije in stripov na cesto Močno vpetost animejev v japonsko kulturo potrjuje tudi toyota aygo, mestni malček, ki ga bomo najhitreje prepoznali prav po značaju prej omenjenega risanega junaka Astroboya, saj ga na nosu označuje velik X, znak robotka, ki živi in se giblje kot človek.

Kot je novi aygo opisal naš sogovornik Yuichiro Someya, je oblika tega avtomobila zelo preprosta, a ga, kot je dejal, "detajli, kot so črte spredaj, naredijo individualnega".

Ob vlečenju vzporednic med japonsko kulturo in obliko Toyotinega mestnega malčka tako študent informatike, ki se je odločil za spoznavanje Evrope in našega načina življenja prav v Sloveniji, ugotavlja, da je podobnost vidna tako, da si "oba želita odražati individualnost".