Gremo na sonce
Četrtek, 21. 7. 2022, 13.40
2 meseca, 1 teden
Ali je gradnja energijsko varčnih hiš res dražja? Razbijamo mite o varčnih hišah.
Gradnja v času prehoda v nizkoogljično družbo postaja pomemben dejavnik pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Vse postaja zeleno in v upanju na čistejšo prihodnost tudi gradnje postajajo trajnostne. Evropske stavbe v okviru gradnje, prenove in rušenja za ogrevanje in osvetljavo ter delovanje naprav porabijo kar 40 odstotkov energije in proizvedejo 36 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida ter tudi do 30 odstotkov vseh odpadkov v Evropi. To pomeni, da lahko s pravilno načrtovano gradnjo in izbiro pravih materialov pripomoremo k manjši obremenjenosti okolja.
Pojmi, kot so pasivna hiša, nizkoenergijska ali ničenergijska hiša ter varčna hiša in podobni, so vedno bolj prisotni in mnogim lahko povzročajo preglavice, ker ne vejo, kakšno gradnjo izbrati zase. Za gradnjo varčnih hiš država prek Eko sklada omogoča subvencije, ki vplivajo na nižje stroške. Na voljo pa so tudi ugodnejša posojila, ki jih banke namenjajo gradnji nizkoenergijskih oziroma varčnih hiš.
Kot nam je povedal vodja projektive pri podjetju JUBHome Aljaž Šterk, je pojem pasivna hiša najstarejši pojem in je tudi zelo jasno definiran. Standard pasivne hiše določa raven udobja, energijske učinkovitosti ter delež rabe energije iz obnovljivih virov in natančno definira največje dopustne toplotne prehodnosti konstrukcij in stavbnega pohištva, uporabljenega na ovoju stavbe, raven zrakotesnosti, odsotnost toplotnih mostov, največjo dovoljeno rabo primarne energije za delovanje stavbe ter letno potrebno toploto za ogrevanje.
Aljaž Šterk, vodja projektive, JUBHome
Skoraj ničenergijska stavba je stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju ali v bližini. Po letu 2018 morajo biti take vse nove stavbe, ki jih uporablja javni sektor, po letu 2020 pa vse nove stavbe. Skoraj ničenergijske hiše je novejši pojem in je definiran kot hiša z določenim faktorjem oblike s porabo 25 kilovatnih ur energije na kvadratni meter uporabne površine letno. "Poraba pasivne hiše in skoraj ničenergijske hiše sta določeni z različnimi metodologijami, tako da nista neposredno primerljivi," je povedal Aljaž Šterk.
Pojem energijsko varčne hiše je širši in zelo ohlapen ter ni definiran tako specifično. Energijsko varčna hiša pa zagotavlja udobno in nizke stroške gradnje, obratovanja in vzdrževanja. Energijo za ogrevanje in hlajenje ter za delovanje sistemov zagotavljajo toplotne črpalke iz toplote okolice, prek sprejemnikov sončne energije ali fotovoltaike iz sončnega sevanja, iz lesne biomase ali energije vetra.
Med ljudmi se lahko pojavljajo različne predstave o gradnji varčnih hiš. S sogovornikom iz podjetja JUBHome smo preverili, katere so najpogostejše zmote o varčnih hišah.
Mit #1: Varčne hiše so dražje. Resnica: Na dolgi rok so cenejše.
Z vidika uporabljenih materialov so gradbeni materiali za varčne hiše lahko dražji. Če se projektant pravilno loti projektiranja in če pri postavitvi objekta upoštevamo vse dejavnike ter se odločimo za kompaktno in racionalno zasnovo objekta, so lahko stroški gradnje zelo primerljivi ali pa enaki klasično izolirani gradnji. Na dolgi rok pa to pomeni, da so stroški vzdrževanja in uporabe takšnega objekta veliko nižji.
Največji prihranek pri končnem strošku za gradnjo nove hiše je v manjšanju njene površine in poenostavljanju oblike v smeri pravilnega kvadra.
Mit #2: Nizko porabo energije v varčnih hišah dosežemo samo z debelino izolacije in uporabo materialov. Resnica: Pomembna je zasnova objekta
Debelina izolacije pripomore k nižji porabi energije med uporabo objekta, zelo pomembna pa je tudi zasnova objekta. Pomembni so torej kompakten volumen, pravilna orientacija in pravilna postavitev oken, skozi katera pada sončna svetloba. To so tisti res odločujoči dejavniki. Lahko pa z zelo debelo in kakovostno izolacijo rešimo oziroma naredimo objekt, ki v osnovi ni energijsko dobro postavljen, da postane bolj energijsko učinkovit.
"Če imamo na primer res lep pogled na sever in bi investitor želel imeti velika panoramska okna na severno stran, kar energijsko ni dobra rešitev, lahko s kakovostnimi materiali dobro rešimo ta 'zaplet', vendar imamo pri tem lahko višje stroške," je pojasnil Aljaž Šterk.
Mit #3: Tudi v varčnih hišah lahko nastane plesen. Resnica: Plesni v varčnih hišah načeloma ni.
Na razvoj plesni vplivata dva dejavnika: relativno visoka zračna vlažnost zraka v hiši in hladna površina, kjer kondenzira vlaga. V energijsko varčnih hišah zaradi odsotnosti toplotnih mostov teh hladnih površin sten ne bi smelo biti. Zaradi prezračevanja z rekuperacijo je tudi bolj regulirana vlaga v zraku, kar pomeni, da je praktično nemogoče, da bi plesen sploh nastajala.
Mit #4: V varčni hiši ne smemo odpirati oken. Resnica: Odpiranje oken je celo zaželeno.
Kadar je temperatura zraka zunaj taka, kot bi jo želeli imeti v hiši, je zaželeno, da okna odpiramo, ker na ta način zamenjamo večjo količino zraka v manjšem časovnem obdobju, kot bi jo s prezračevanjem. Zaželeno je nočno ohlajanje prostorov v poletnih nočeh, ko je čez dan zelo vroče, ponoči pa se dovolj ohladi.
"Po izkušnjah z našimi kupci in naročniki, med katerimi jih je bilo veliko skeptičnih do tega prezračevanja, se je po nekaj letih bivanja v naših varčnih hišah izkazalo, da je to največja dodana vrednost pasivne hiše oziroma pomembna razlika od klasičnih bivanjskih okolij, iz katerih so prihajali," je povedal Aljaž Šterk.
Nekatere hiše so postavljene v onesnaženih okoljih, kjer pa je zaželeno, da se prezračuje zgolj s prezračevanjem, tako da se prek filtrov zrak očisti in znotraj ni tako obremenjen z alergeni ali prašnimi delci.
Mit #5: Varčne hiše so oblikovno preveč preproste. Resnica: Lahko so zelo razgibane.
Volumen pasivnih hiš mora biti v osnovi zelo kompakten, ampak lahko določeno razgibanost dosežemo z uporabo različnih materialov na fasadi.
"Če gledamo striktno iz vidika energetske varčnosti, je idealna oblika kocka oziroma krogla. Ampak neko odstopanje od tega je dopustno in ga lahko dosežemo s sodobnimi materiali, ki so bolj izolativni. Zelo razgiban objekt, ki je vseeno pasiven, lahko naredimo tudi s pravilno postavitvijo oken," je dodal Aljaž Šterk.
Mit #6: Vseeno je, kako so postavljene steklene površine in okna. Resnica: Okna je treba skrbno postaviti.
V resnici je zelo pomembno, kako so okna postavljena. Predvsem je zaželeno, da so okna na fasadah orientirana od jugovzhoda prek juga do jugozahoda. Na ta način prejmemo veliko sončne energije v zimskem času, ko jo potrebujemo za ogrevanje objekta. Hkrati pa moramo biti pozorni, da so okenske površine senčene, da poleti ni pregrevanja. Senčene so lahko s konzolnimi previsi ali napušči, žaluzijami, roletami ali pa listopadnim drevjem. Pozimi je sonce namreč zelo nizko na horizontu in žarki pridejo pod konzolne napušče in segrevajo notranjost. Poleti sonce potuje višje, napušč pa ohranja senco nad okni.
Ugodna posojila za trajnostne rešitve
Prenova ali gradnja pasivne hiše je praviloma dražja od navadne, zato so tudi potrebe po financiranju večje, česar se zavedajo tudi v NLB. Za gradnjo ali nakup pasivne hiše ter za nakup in montažo sončne elektrarne z baterijo ali brez nje, toplotne črpalke, polnilnice, IR-panelov ali plinskih kotlov so na voljo NLB Zeleni stanovanjski krediti, ki so ugodnejši in trajnostni.
V želji po spodbujanju trajnostnega delovanja so zato za svoje stranke pripravili ugodnejšo ponudbo za nakup ali gradnjo pasivnih hiš. To je NLB Zeleni stanovanjski kredit, ki ima posebne ugodnosti, in sicer:
- do 0,5 odstotka nižjo obrestno mero od izhodiščne in
- 100 evrov nižje stroške odobritve.
Kredit je namenjen vsem strankam, ki se odločajo za financiranje nakupa ali gradnjo pasivne hiše. Ta mora ustrezati standardom pasivne gradnje ter s tem prispevati k velikim energetskim prihrankom in torej trajnostno naravnani prihodnosti.
NLB Zeleni stanovanjski kredit lahko dobite za dobo do 30 let, izbirate lahko med spremenljivo in nesprejemljivo obrestno mero. Odobritev je hitra in enostavna, dodatne dokumentacije pa vam ni treba priložiti (poskrbite le za dokumente, ki jih morate tudi sicer predložiti pri najemu posojila).
Z gradnjo hiše na ključ do višjega posojila
Prednost NLB Zelenega stanovanjskega kredita je tudi, da se pri zavarovanju, če se odločate za gradnjo "hiše na ključ" pri partnerjih NLB, upošteva prihodnja vrednost nepremičnine, ne le vrednost zemljišča, ki je v trenutku najema posojila, torej pred začetkom gradnje, edina otipljiva nepremičnina. Tako lahko dobite višji znesek posojila kot če se pri zavarovanju upošteva le vrednost zemljišča.
Se odločate za gradnjo hiše na ključ? NLB vam ponuja možnost financiranja take gradnje.
Zakaj izbrati NLB Zeleni stanovanjski kredit?
- Ugodnejši pogoji kredita za zelene namene.
- Odplačilna doba do 30 let.
- Fiksna ali spremenljiva obrestna mera.
- Brez stroškov vodenja kredita.
- Naročilo za kredit lahko oddate kar prek videoklica.
