Četrtek, 8. 2. 2018, 19.00
6 let, 9 mesecev
Top 10: deset nepozabnih slovesnosti ob odprtju ZOI
Neverjetna smola norveškega letalca, Pavarotti še zadnjič pred smrtjo
Zadnji javni nastop italijanskega opernega zvezdnika Luciana Pavarottija, tresoči glas in simpatična zmedenost Bojana Križaja, drama z norveškim smučarskim skakalcem v Lillehammerju, Oda radosti, ki je sočasno odmevala na petih celinah … To je le nekaj pripetljajev s slovesnostih ob odprtju zimskih olimpijskih iger. Pred težko pričakovano slovesnostjo v Pjongčangu, ki se bo začela jutri ob 12. uri po slovenskem času, smo se še enkrat sprehodili skozi preteklost.
V petek bo v Pjongčangu spektakularno. Potekala bo slovesnost ob odprtju, na kateri bo zagorel olimpijski ogenj, nato pa se bodo zimski športniki podali v boj za olimpijska odličja. Čeprav bo pritiskal mraz, temperature bodo krepko pod ničlo, se obeta prava poslastica. V zgodovini zimskih olimpijskih iger jih na slovesnostih ob odprtju ni manjkalo. Izbrali smo jih deset.
Soči 2014
Najdražje zimske olimpijske igre, saj so prireditelji v pripravo vložili skoraj 50 milijard evrov, so ponudile razkošno odprtje. Potekalo je na olimpijskem štadionu Fišt, ki bo letos v preurejeni podobi gostil tekme svetovnega pokala v nogometu. Ob izvrstni scenografiji se je med predstavo začutil veličasten poklon veličini Rusije in njeni bogati kulturni zgodovini.
Nekdanji uspešni ruski ženski duet t.A.T.u je povezan tudi s Slovenijo.
Nastopil je tudi ruski ženski duet t.A.T.u, ki je posredno povezan tudi s Slovenijo, saj je ena izmed dveh pevk, rdečelasa Lena Katina, poročena s slovenskim glasbenikom Sašom Kuzmanovićem. Duet je pred leti zaradi domnevne istospolne usmerjenosti dvigoval veliko prahu, pozneje pa se je izkazalo, da je bil to le marketinški trik za še večjo promocijo. Ker je stališče ruske politike do pravic homoseksualcev zelo ostro, je mnoge začudilo, da so ruski športniki na slovesnosti na štadion vstopili prav ob zvokih velikega hita t.A.T.u Not gonna get us.
2010 Vancouver
Zadnje olimpijske igre, ki so potekale v Severni Ameriki, je pred osmimi leti gostil Vancouver v Kanadi. Le nekaj ur pred slovesnostjo ob odprtju je gruzijski sankač Nodar Kumaritašvili izgubil življenje na treningu. To je bil velik šok, ki je neposredno vplival na potek dogodkov ob odprtju iger.
Nastop K. D. Lang je ganil občinstvo v Vancouvru.
Bosonoga pevka K. D. Lang je s čutno izvedbo pesmi Hallelujah, ki je proslavila kariero pevca, tekstopisca, pesnika in pisatelja Leonarda Cohena, poskrbela za enega izmed vrhuncev večera. Kanadska in olimpijska zastava sta bili dvignjeni le do polovice droga. Slovesnost je ponudila številne atraktivne prizore, tudi tistega, ko je deskar spretno švignil med velikimi olimpijski krogi.
2006 Torino
Razigrani dogodek v prestolnici Piemonta bo ostal najbolj v spominu po zadnjem javnem nastopu Luciana Pavarottija. Legendarni italijanski tenorist je zapel priljubljeno arijo Nessun Dorma iz Puccinijeve opere Turandot. Nastopil je še zadnjič, nato pa še istega leta izgubil boj z rakom in zapustil svet. Okrog 35 tisoč gledalcev je bilo presunjenih. Namenilo mu je dolg aplavz.
Luciano Pavarotti je izgubil boj z rakom dobrega pol leta po odprtju iger v Torinu.
Pozneje so se razširile govorice, da Pavarotti sploh ni pel v živo, ampak je bil nastop posnet že prej. Italijanski dirigent Leone Magiera je prepričan, da takrat že zelo šibak Pavarotti v hladnem večeru ni hotel tvegati z nastopom, ampak se je raje odločil za tehnološke bližnjice.
2002 Salt Lake City
Pred 16 leti so bile misli prebivalcev ZDA bolj kot v šport usmerjene v spomin na krvavi 11. september 2001, ko se je zgodil največji teroristični napad na ameriških tleh. Slovesnost ob odprtju zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Cityju v zvezni državi Utah je bila polna patriotskih čutov in pripadnosti. To je bila najbolj gledana slovesnost ob odprtju zimskih olimpijskih iger v zgodovini ZDA.
Olimpijski ogenj so v Salt Lake Cityju prižgali "zlati" ameriški hokejisti.
Pred tekmovanjem so olimpijsko zastavo nesli vse od mesta, kjer sta nekoč ponosno stala dvojčka Svetovnega trgovskega centra. Nekdanji newyorški policist Daniel Rodriguez, ki je pozneje postal znani tenorist, je navdušil z izvedbo pesmi God Bless America. Olimpijski ogenj so prižgali člani ameriške reprezentance v hokeju na ledu, ki je leta 1980, čeprav so jo sestavljali skoraj golobradi študentje, premagala ruske "profesionalce" in poskrbela za znameniti čudež na ledu.
1998 Nagano
Na zadnjih olimpijskih igrah, ki jih je do letošnjih tekmovanj v Pjongčangu gostila Azija, so končno nastopili tudi zvezdniki iz lige NHL.
Japonska je zadnjič gostila zimske olimpijske igre pred 20 leti.
Okrog 30 tisoč Japoncev je na začudenje sveta v nemškem jeziku zapelo Odo radosti iz devete simfonije Ludwiga van Beethovena. Le malo zatem so z njim zapeli še zbori v New Yorku, Pekingu, Berlinu, Sydneyju in Južni Afriki. Bilo je zelo usklajeno in prisotno na petih različnih celinah hkrati.
1994 Lillehammer
Olimpijska bakla je potovala tudi po zraku. In to tako, kot se spodobi za domovino nordijskih športov. V mestecu z zgolj 23 tisoč prebivalci se je znašla v rokah smučarskega skakalca. Sprva bi to moral biti Ole Gunnar Fidjestol. To bi bil zadnji skok v karieri 33-letnega Norvežana, svetovnega prvaka v smučarskih poletih leta 1988, a je usoda hotela drugače. Na zadnjem treningu se je poškodoval. Padel je, za trenutek izgubil zavest, si poškodoval vrat in končal v bolnišnici. Tako je slavo požel nekdo drug, Stein Gruben.
Tako se je Stein Gruber, zamenjava za nesrečnega Oleja Gunnara Fidjestola, vpisal v zgodovino na igrah v Lillehammerju.
Na slovesnosti ob odprtju se je glasno kramljalo o ameriških umetnostnih drsalkah, osovraženi Tonyi Harding in njeni "žrtvi" Nancy Kerrigan. Pozneje je Hardingova dejala, da so jo prosili, naj se ne udeleži slovesnosti. Gostitelji so imeli na dan odprtja kar nekaj težav. Tako so v Oslu ukradli eno od štirih različic najbolj znane slike Edvarda Muncha Krik. Našli so jo nekaj mesecev pozneje.
1992 Albertville
To je bilo še zadnje olimpijsko leto v pravem (dvojnem) pomenu. Še zadnjič so bile zimske in poletne olimpijske igre v istem letu. Ostale bodo globoko zapisane tudi v zgodovini slovenskega športa, saj so v mestu v osrčju francoskih Alp prvič nastopili zimski športniki samostojne Slovenije.
Igre v Albertvillu je odprl takratni francoski predsednik Francois Mitterand.
Na slovesnosti ob odprtju je Slovenija prvič zakorakala na mimohod s svojo zastavo. Slovesnost je olepšalo ogromno število akrobatov. Izvajali so balet v zraku, olimpijski ogenj pa je imel čast prižgati nihče drug kot francoski nogometni zvezdnik Michel Platini, ki je pozneje Aleksandru Čeferinu odprl pot do predsedniškega položaja pri Uefi.
1988 Calgary
Kanada je po šestih neuspelih kandidaturah le dočakala priložnost, da gosti največje zimsko tekmovanje na svetu. Baklo je nosila šolarka, mlada umetnostna drsalka Robyn Perry. Predstavljala je mladost in prihodnost Kanade. Stopila je na prste in prižgala olimpijski ogenj. Televizija je takrat zaradi velikega zanimanja in zaslužka prek oglasnih blokov predlagala, da se olimpijske igre z 12 tekmovalni dni podaljšajo na 16, da bi na ekranu športno zaživeli trije konci tedna. Cilj se je uresničil.
Tako je štadion na zadnji poti do prižganega olimpijskega ognja spremljal mlado junakinjo slovesnosti ob odprtju v Calgaryju.
Olimpijske igre, na katerih sta se še zadnjič predstavili Jugoslavija in Sovjetska zveza, so postale uspešnica, nastopilo je do takrat rekordnih 57 držav. Na slovesnosti ob odprtju se je na štadionu McMahon zbralo 60 tisoč gledalcev, v zrak pa so izpustili 25 tisoč s helijem napolnjenih balonov. Župan Sarajeva Salko Selimović je zastavo, poimenovano po Oslu (tradicija se je začela na ZOI 1952 v norveški prestolnici), predal županu Calgaryja Ralphu Kleinu.
1984 Sarajevo
Olimpijske igre, na katerih je imela Slovenija zelo pomembno vlogo, je leta 1984 gostilo Sarajevo. Tedanje glavno mesto socialistične republike Jugoslavije, danes pa Bosne in Hercegovine je poskrbelo, da so zimske olimpijske igre prvič v zgodovini potekale v vzhodnem delu Evrope. Slovesno odprtje na olimpijskem štadionu Koševu je doseglo kar nekaj vrhuncev.
Jugoslavijo so na ZOI v Sarajevu predstavljali pretežno slovenski športniki in športnice.
Bojan Križaj, v tistem obdobju z naskokom najbolj priljubljeni alpski smučar na tleh nekdanje Jugoslavije, je s tresočim in neodločnim glasom, vmes si je privoščil še znameniti premor, saj je za trenutek pozabil besedilo, zaprisegel. Smučarski tekač Ivo Čarman je olimpijsko plamenico prinesel hrvaški umetnostni drsalki Sandi Dubravčić, ki je prižgala olimpijski ogenj. Svet je spremljal igre, ki jih za razliko od zadnjih poletnih (1980 v Moskvi) ni bojkotirala ena izmed svetovnih velesil, dobro voljo in očarljivo gostoljubje, zaščitni znak Sarajeva, pa je širila priljubljena maskota Vučko, ki jo je ustvaril slovenski slikar in karikaturist Jože Trobec.
1964 in 1976 Innsbruck
Veliko je bilo zimskih olimpijskih iger v soseščini Slovenije. Najbližje so bile tiste v Cortini d'Ampezzo (1956), zelo blizu pa so bili najboljši zimski športniki tudi v letih 1964 in 1976. Takrat je bilo središče zimskega športa v Innsbrucku, ki je od Ljubljane po letalski razdalji oddaljeno le 273 kilometrov in je bližje od "pobratenega" Sarajeva. Leta 1964 je igre pod skakalnico Bergisel odprl takratni avstrijski predsednik Adolf Schärf, prvič pa so na slovesnosti ob odprtju prižgali olimpijski ogenj.
Leta 1964 je na zimskih olimpijskih igrah prvič tekmovalo več kot tisoč udeležencev.
To so bile prve zimske olimpijske igre, na katerih je nastopilo več kot tisoč udeležencev, od tega velika večina moških (892), žensk pa je bila le slaba petina (199). Prireditelji so imeli silovite težave s pomanjkanjem snega. S pomočjo prostovoljcev in vojakov so z vrhov bližnjih planin pripeljali ogromne količine snega in rešili tekmovanje.
1924 Chamonix
Prve zimske olimpijske igre je gostilo francosko zimsko središče Chamonix, a takrat ni bilo nikakršnega slovesnega odprtja.
Veselje najboljših umetnostnih drsalk na prvih zimskih olimpijskih igrah v Franciji.
Športniki so ob prihodu opravili le skupinsko registracijo in vnesli svoje podatke, nato je sledil kratek mimohod in olimpijska prisega. Takrat so bile zimske igre še v veliki senci poletnih.
1