Peter Prevc
Ponedeljek, 1. 1. 2018, 10.53
2 leti, 2 meseca
Soči 2014
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Na igre leta 2014 je naknadno padla temna senca dopinga. Slovenci pa se Sočija spominjamo predvsem po osmih kolajnah in Zdravljici, ki si jo je kot "glasbeno željo" kar dvakrat zaželela Tina Maze.
Ne le ob prednovoletni inventuri, Soči 2014 bo v slovenski športni zgodovini za vse večne čase zapisan z odebeljenimi črkami. Zimske olimpijske igre so se kot eden od dveh največjih športnih dogodkov leta namreč sprevrgle v pravi festival slovenskega veselja. Nizanje kolajn na Rdeči poljani, nabralo se jih je kar osem, kopica drugih vrhunskih uvrstitev, ki je ostala v senci leska odličij, in pa pogumen nastop hokejske reprezentance ob krstnem nastopu na ZOI so v slovenskem vsakdanu vsaj za dobra dva tedna poskrbeli, da je zadovoljstvo prevladalo nad negodovanjem.
In kdo so bili ob že omenjenih hokejistih junaki iger, ki so se v zgodovino zapisale kot z naskokom najuspešnejše v zgodovini slovenskega športa? Vloga prve dame pripada Tini Maze, ki si je smukaško zlato v unikatni olimpijski pravljici delila s Švicarko Dominique Gisin, v veleslalomu pa je sama stopila na Olimp. Z dvojnim zmagoslavjem je Črnjanka prekinila 90-letno čakanje na prvo slovensko zlato kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Mazejeva je v novem zlatem poglavju svoje kariere znova dokazala, da zna biti najboljša takrat, kot je to najbolj potrebno. V večjem delu sezone je bila namreč manj prepričljiva kot zimo pred tem, a nato priznala, da je imela vseskozi v mislih predvsem Soči.
Poleg najboljše slovenske smučarke vseh časov sta se s po dvema kolajnama v domovino vrnila še deskar Žan Košir in smučarski skakalec Peter Prevc (oba srebro in bron). Ta je pri vsega 21 letih postal pravi specialist za velika tekmovanja, prvi pa je postregel z neizmerno psihološko trdnostjo. A če so bile te kolajne vendarle vsaj deloma pričakovane, pa sta prijetno presenetili tekačica Vesna Fabjan in biatlonka Teja Gregorin. Obe sta se zavihteli do brona in tako zaokrožili pravo slovensko pravljico v Rusiji.
Izjemne slovenske predstave v Rusiji so se večinoma dogajale pred lepo naravno in s soncem obsijano kuliso. Gostitelji so v lepem vremenu videli tudi posebno nagrado za enormne zneske, ki so jih namenili za objekte in organizacijo. Igre v Sočiju, za mnoge kar igre predsednika Vladimirja Putina, namreč veljajo za najdražje v zgodovini. Dražje so bile tudi od vseh poletnih iger na čelu s Pekingom in Londonom. Čeprav bo končni račun verjetno večna skrivnost, pa so se uradna ugibanja poenotila pri vrtoglavih 40 milijardah evrov proračuna.
A če bi kljub dobri izvedbi in predvsem pravljičnemu vremenu iskali največje pomanjkljivosti, bi se morali ustaviti pri gradnji objektov pet minut pred dvanajsto ter predvsem maloštevilnih gledalcih in vzdušju. Le težko se je znebiti občutka, da so bile to predvsem igre za televizijsko občinstvo, ki je lahko na športnem odru ob tekmovalnih bojih videlo novo veliko Rusijo.
Še večjo črno piko pa so igram dale zgodbe, ki so nato v javnost pricurljale v naslednjih letih. Soči 2014 namreč ni bil le festival slovenskega osvajanja kolajn, temveč tudi poligon za manipulacije v laboratorijih za doping. MOK prekrškarje še kaznuje.
