Innsbruck 1964

Skoraj 1100 športnikov iz kar 36 držav se je leta 1964 zbralo v Innsbrucku, ki je tedaj s polnimi pljuči dihal za olimpijske igre. Organizatorji so skrbno pazili na vsako malenkost, privabili milijon gledalcev, naposled pa le nemočno zrli v nebo. Mati narava namreč ni sodelovala v olimpijskem duhu. Snega preprosto ni bilo. Garaško delo je zato opravila avstrijska vojska, ki je z okoliških hribov na prizorišča pripeljala več kot 25.000 ton snega ter progi za sankanje ter bob oskrbela z ledom.

Igre so v tradicionalni program vnesle tudi nekaja novosti. Olimpijsko baklo so tako prvič v zgodovini ZOI prinesli iz starodavne Olimpije, na otvoritveno slovesnost pa je z njo ogenj prižgal alpski smučar Josef 'Pepi' Rieder. Sankači so prvič dobili zmagovalce v eno- in dvosedu, v nordijskem smučanju so skakalci prvič nastopili na dveh skakalnih tekmah, ki sta potekali po prilagojenih pravilih. Slednja so bila očitno preveč zapletena, tako da so se skoki že leta 1968 vrnili v stare tirnice.

Sicer pa so bili nesporni vladarji iger športniki iz Sovjetske zveze, ki so se okitili s kar enajstimi zlatimi kolajnami, kar je več kot Avstrija, Norveška in Finska - kot ostale najuspešnejše države - skupaj. Med posameznicami je bila najboljša ruska hitrostna drsalka Lidija Skoblikova, ki je dvojni olimpijski kroni iz leta 1960 dodala še štiri zlate medalje. Njena rojakinja Klavdija Bojarskihova pa je prišla do treh zlatih odličij v teku na smučeh.