Calgary 1988

Kanadčani so ob zeleni luči Mednarodnega olimpijskega komiteja zavihali rokave in skrbno pripravili pripravi kuliso za atraktivne in medijsko odmevne igre. Proračunski žakelj so organizatorji polnili na tri načine - s pomočjo državnega proračuna, prodajo televizijskih pravic in zajetnim marketinškim programom. Igre so prvič trajale kar 16 dni, vse bolj očitno pa je postajalo, da komercializacija dirigira športu.

Tekmovalni spored je postregel s kar nekaj novostmi. Program alpskega smučanja sta dopolnila superveleslalom in vrnitev kombinacije, skakalci in nordijski kombinatorci so se prvič merili tudi na ekipni tekmi, bogatejši je bil tudi spored tekem v hitrostnem drsanju.

Najuspešnejša država je bila vnovič Sovjetska zveza, ki se je še zadnjič udeležila iger pod tem imenom. Podobno velja tudi za SFR Jugoslavijo (v Calgaryju so ji Slovenci priborili kar tri odličja - Mateja Svet, Matjaž Debelak in skakalna ekipa), prav tako pa so še zadnjič v dveh reprezentancah nastopili Nemci. Športniki iz SZ so osvojili skoraj 30 kolajn, še najbolj pa so se jim približali tekmovalci iz Nemške demokratične republike. Med slednjimi sta bila velike pozornosti deležna biatlonec Frank Peter Rörsch in mična umetnostna drsalka Katarina Witt.

Igre so okronale še kopico drugih junakov. Treh zlatih odličij sta se razveselila nizozemska hitrostna drsalka Gennip van Yvonne in legendarni finski skakalec Matti Nykänen, ki je bil nepremagljiv na obeh skakalnicah, do zlata pa je popeljal še ekipo. Med alpskimi smučarji pa sta z dvema zmagama največji pečat pustila 'železna' Švicarka Vreni Schneider in italijanski zvezdnik Alberto Tomba. Omeniti velja še Nemko Christo Rothenburger. Hitrostna drsalka je na 500 metrov osvojila srebro, čez nekaj mesecev pa kot kolesarka uspeh ponovila še na poletnih igrah v Seulu.