Žan Kranjec: Napad na Hirscherja in globus? Zakaj pa ne?!

Njegova medijska pojavnost ni skladna z rezultatsko uspešnostjo v članski konkurenci, saj se je v svoji karieri le dvakrat prebil do točk svetovnega pokala. Vseeno pa kaže na skrb vzbujajoče pomanjkanje alpskih smučarjev, ki se lahko upravičeno spogledujejo s točkami svetovnega pokala. Žan Kranjec, ki je pozornost pritegnil s štirimi kolajnami na mladinskih svetovnih prvenstvih 2012 in 2013, se kmalu zgolj s točkami ne bo več zadovoljil. Dolgoročni cilji obetavnega mladeniča iz Bukovice pri Vodicah, ki se domače počuti predvsem na veleslalomskih smučeh, segajo vse do najvišjih mest.

Rojeni ste leta 1992, ko so smučarskemu svetu že vladale "carving" smuči. Ste kdaj stali na smučeh brez poudarjenega stranskega loka, torej na "sulicah"? Ne. Smučarsko sem povsem vzgojen na smučeh s stranskim lokom. Ker sem toliko mlajši, tudi svetovnega pokala kot gledalec ne poznam iz tistih "starih" časov.

V tistih "starih časih" je bil skorajda vsak slovenski smučarski reprezentant zvezdnik. Vi tega statusa nimate. Menite, da so edini razlog rezultati, ki še niso na vrhunski ravni? Prepričan sem o tem, da v Sloveniji še vedno vlada veliko zanimanje za alpsko smučanje. Tekmovalec, ki ima rezultate, je zanimiv za javnost. Lahko postane tudi zvezdnik. Sam sicer po tem ne hrepenim. Pred očmi imam predvsem smučarski napredek.

Ste zadovoljni z napredkom oziroma svojim smučarskim razvojem? Čutim, da gre razvoj v pravo smer. Opažam pa, da je pri smučarjih iz najbolj razvitih držav ta proces hitrejši. Imajo razvit sistem, ki mladim omogoča postopno napredovanje od malih nog do uspehov na članski ravni.

Se zavedate, da boste morali za želeni preboj vložiti več energije in denarja kot predhodne generacije? S tem se je v preteklih letih soočala predvsem moja družina, saj je bilo treba v moj smučarski razvoj vložiti veliko denarja. Prepričan pa sem o tem, da na koncu vedno odloča športnikova glava. V tem trenutku je moja uspešnost odvisna predvsem od mene. Zavedam se, da rezultati ne bodo prišli sami od sebe. Veliko sem pripravljen vložiti v svojo kariero. Tudi trenerjem sem povedal, da ne bom varčeval, ko se bodo pojavila vprašanja kakovosti treningov.

Sezono ste odprli s 24. mestom v Söldnu. A bolj kot sedem točk svetovnega pokala veseli vaš prvi nastop, v katerem ste se z visoko štartno številko prebili na 18. mesto in z nizom vrhunskih zavojev prepričali strokovnjake. So tudi vas ti občutki navdali z optimizmom? To so bile sicer šele druge točke v moji karieri, a ob tem priznam, da rezultat ni izstopajoč. Želim več. Strinjam pa se, da lahko gradim na predstavi iz prvega nastopa. Na določenih odsekih sem si dokazal, da sem lahko ob pravi vožnji zares konkurenčen. Žal izhodišča nato nisem znal povsem izkoristiti. Deloma sem kriv tudi sam, saj sem bil v podzavesti osredotočen predvsem na prvi tek. Z ramen mi je nato padlo breme, sproščenosti pa nisem znal izkoristiti. A ko pogledam nazaj, sem s prikazanim lahko zadovoljen. Veseli me, da sem dobil potrditev dobre pripravljenosti. Pred prvo tekmo je namreč vselej prisotne nekaj negotovosti.

V veleslalomu je v zadnjih letih vladal Ted Ligety, zmage v Söldnu pa se je prepričljivo veselil Marcel Hirscher. Razmišljate kdaj o (ne)premagljivosti največjih mojstrov veleslaloma? Gre za različna tekmovalca, z različnima slogoma smučanja. A vsak po svoje sta razvila tehniko, ki je približek popolnosti. Nista pa nepremagljiva. Tudi zame ne. Če se bom tehnično in fizično še naprej razvijal, verjamem, da se bom lahko nekega dne spopadel tudi z njima. Zakaj pa ne? Nihče ni nepremagljiv.

Na katerih ravneh najbolj zaostajate za Hirscherjem ali Ligetyjem? V tem trenutku sta prav na vseh ravneh boljša od mene. Njun položaj na smučeh je bolj dovršen. Imata izjemen občutek in sta tehnično vrhunsko podkovana. Tudi na fizični ravni zaostajam. Verjamem pa, da imata nekaj prednosti tudi pri opremi. Ne bom se pritoževal nad Rossignolom, kjer imam odličen status in hitro dobim najnovejše smuči. A za Marcelom in Tedom stojita Atomic in Head, kjer so pripravljeni prav za njiju razvijati smuči in jima nuditi maksimalno oporo.

V Söldnu je bilo zanimivo opazovati Hirscherja, ki je v poletnih mesecih pridobil veliko mišične mase. Vas takšna preobrazba preseneča? Kako si jo razlagate? Res je vidno okrepil svoje telo … Hm, ne vem, kako trenira. Ne želim dajati kakršnihkoli sodb. Dvomim pa, da bi lahko jaz v enem poletju pridobil toliko mišične mase.

V pretekli sezoni ste bili najboljši veleslalomist evropskega pokala. Ste v glavi zdaj že povsem preklopili na svetovni pokal? Ga sprejemate kot realnost in hkrati največji izziv? Prav ta teden me čakata dva nastopa na tekmah evropskega pokala. Če mi bo čas dopuščal, se bom tudi med sezono udeležil še kakšnega veleslaloma te ravni. Deloma zaradi treninga, deloma zaradi utrjevanja položaja na svetovni lestvici. Sem pa dozorel za preboj v svetovnem pokalu. To je res moj osrednji cilj. Odgovor na vaše vprašanje je torej pritrdilen. O tem me je nazadnje prepričal prej omenjeni nastop v Söldnu. Če sem v preteklosti predvsem zbiral vtise in si gradil izkušnje, sem tokrat zavestno tekmoval. Bil se osredotočen na samo tekmo. Razmišljal sem o progi, pristopu … Tako je bilo lani v evropskem pokalu, zdaj je v svetovnem pokalu. To je zdaj moje okolje.

Ste pri opredeljevanju ciljev še vedno skromni in zadržani? Je cilj še vedno uvrstitev med trideseterico veleslalomistov ob koncu sezone? To je uradni cilj. Ne skrivam pa, da bi rad nastopil v velikem finalu svetovnega pokala v Meribelu, torej med najboljšo petindvajseterico.

Nato pa … Rad bi postal smučar, ki se bo lahko na vsaki tekmi kosal z najboljšimi, se uvrščal na stopničke za zmagovalce in domov prinesel mali kristalni globus ali olimpijsko kolajno. Zakaj pa ne? Lahko obljubim, da bom storil vse, kar bo v moji moči za te rezultate. Ali so dosegljivi, bo pokazal čas. Iz smučanja pa ne bom odšel s slabo vestjo in občutkom, da nisem storil vsega, kar bi lahko.

Vseskozi govoriva le o veleslalomu. Pri 22 letih pa ste vendarle premladi za specializacijo … Veleslalom bo ostal moja paradna disciplina. Strinjam pa se, da bom moral razširiti svoj repertoar. V mislih imam predvsem slalom, ki sem ga poleti treniral več kot kadarkoli prej. Lahko povem, da sem bil na glavnini treningov povsem primerljiv z Maticem Skubetom in Miho Kürnerjem. Že v tekoči sezoni načrtujem več slalomskih nastopov na tekmah nižje ravni, kjer bom poskušal popraviti svoje izhodišče.