Ulaga ne bo klasični predsednik

''Mi smo že zmagovalci. Zdaj bomo imeli svojega predsednika,'' so se pred volilno skupščino Smučarske zveze Slovenije zadovoljno muzali in šalili funkcionarji iz nordijskih disciplin in s tem opozarjali, da je doslej prvi mož zveze kot po pravilu prihajal iz alpskega dela. Tokrat sta imela oba kandidata, Primož Ulaga in Tomaž Kunstelj, nordijsko ''priponko''. Vseeno pa je bilo le malo takšnih, ki bi si z gotovostjo upali napovedovati zmagovalca, še manj s tako prepričljivo razliko. Ulaga je namreč Kunstlja ugnal s prepričljivih 179:75. ''Zaupanje, ki ga bo treba upravičiti,'' se je klasične zmagovalne puhlice sprva oklenil novi predsednik, ki pa nato ni prav dolgo vztrajal pri naučeni funkcionarski retoriki. Hitro je namreč pojasnil, da mu skrajšan mandat že tako ali tako zmanjšuje manevrski prostor, zato si s predolgim uvajalnim obdobjem pač ne kani še dodatno krajšati časa za obljubljene poteze. ''Držal se bom svojih napovedi in se sprva zakopal v papirje. Povsem natančno me zanima, v kakšnem stanju se nahaja zveza. Ne le kot celota, temveč tudi posamezni členi,'' pravi 50-letni športni funkcionar, ki se je pred volitvami večkrat spraševal, zakaj ugled SZS kljub vrhunskim dosežkom pada. Vzroke vidi tako na organizacijskem in poslovnem kot tudi strokovnem področju. ''Kot nekdanji vrhunski športnik in dolgoletni sodelavec SZS težko gledam, kako se največja panožna zveza poglablja v krizo vodenja. Prav te misli so me pahnile v kandidaturo. Verjamem, da lahko kot uspešen poslovnež in poznavalec razmer s trdim delom ter dobro organizacijo zvezo popeljem na višjo raven,'' poudarja Ulaga in dodaja, da mu vloga klasičnega predsednika nikakor ne leži. ''To je posel. Mnogi so se že med mojo kandidaturo obregnili ob moje razmišljanje. Dokazati se skušam z delom. Skušal bom biti uspešen. Če od mene drugi ne bodo želeli več, potem bom pač tisti predsednik iz ozadja, ki se ne bo prav pretegnil. Tako je bilo pogosto v preteklosti. A menim, da je vredno razmisliti o drugačni poti. Predsednik bi po mojem mnenju moral skbeti za posel in motivacijo,'' je odločen nekdanji svetovni podprvak v poletih, ki pa se seveda dobro zaveda, da bo za uresničevanje svojih zamisli potreboval širšo podporo in tudi statutarne spremembe.

Kunstelj: Tekmeca, a ne sovražnika

Novemu predsedniku je roko prvi stisnil tekmec v boju za žezlo Tomaž Kunstelj. Njegov program je bil sicer v glavnini točk povsem skladen z nasprotnikovim, vseeno pa ima sam nekoliko drugačen pogled na predsedniško vlogo. Obenem verjame, da utegneta tudi v prihodnje še sodelovati.

''Predsedniška tekma je bila zelo elegantna in poštena, kar se za tiste, ki prihajamo iz iste družine, tudi spodobi. S Primožem prihajava iz skupne ožje družine, torej nordijcev. Poznava se že vrsto let. Sodelovala sva tudi kot predsednik zbora za skoke in nordijsko kombinaicjo ter direktor disciplin. Tudi pred volitvami sva veliko komunicirala. Da, v tej tekmi sva bila rivala, nisva pa sovražnika,'' je po porazu na volitvah dejal Kunstelj.

Kürner-Čadova: Eno so predvoline obljube …

Prav gotovo pa bo z novim predsednikom tako ali drugače morala sodelovati direktorica zveze Barbara Kürner-Čad, ki se je zdaj znašla v nekoliko nenavadnem položaju. V svojo pisarno je vkorakala kot ''kader Tomaža Lovšeta'', zdaj je nekdanji predsednik že sabe štiri mesece zgodovina. ''Izziva sem se res lotila po Tomaževem nagovarjanju, a delo opravljam povsem profesionalno in ne kot sodelavka Tomaža Lovšeta. Tako bo tudi v prihodnje, ne glede na ime predsednika,'' pravi Kürner-Čadova, ki ima z zvezo pogodbo podpisano do leta 2014.

Kaj pa pričakuje od novega predsednika? ''Čaka ga kratek mandat, v katerem bo težko poskrbel za kakšno revolucijo. Prepričana pa sem, da bo prinesel kakšno novost. Kot veste, sva s Primožem že sodelovala, saj je bil pogodbeni sodelavec zveze na področju marketinga. Videli pa bomo, kakšen bo odnos predsednik-direktor,'' pravi Kürner-Čadova, na vprašanje o programskih izhodiščih novega predsednika pa odgovarja: ''Eno so predvolilne obljube, nekaj drugega pa pravo delovanje. Veliko je bilo demagogije okrog stroškov podprnih služb. Vedeti morate, da te stroške vseskozi nižamo. Res pa je, da bo treba nekaj storiti na področju marketinga in razmisliti o tem, ali disciplinam nameniti več samostojnosti in s tem odgovornosti.''