Športnik proti diplomatu na nevtralnem terenu

Pred volilno skupščino SZS leta 2010 je dajal klubski utrip dokaj jasno slutiti, da ima v predsedniškem troboju, v katerem sta se ob dotedanjem predsedniku Stanislavu Valantu za prestol borila še Marko Jazbec in Tomaž Lovše, največ možnosti slednji. Tokrat so signali občutno manj izraziti. Junakov, ki bi odločno in z vso zanesljivostjo zmago napovedovali Primožu Ulagi ali Tomažu Kunstlju, skorajda ni. Tudi predsedniška tekma je to pot precej bolj tiha, zadržana in ne vključuje vročih tem, medsebojnih obtoževanj, podtikanj ali ostrih besed. Razlogov bržčas ne gre iskati zgolj v panožni sorodnosti obeh kandidatov, temveč tudi v dejstvu, da bo tokratni mandat občutno krajši, saj bo novi predsednik na volilni skupščini sodeloval že v začetku leta 2014. Obljube o korenitih spremembah bi bile zatorej že v svojem jedru prazne, zato se tako Kunstelj kot tudi Ulaga oklepata predvsem iskanja poti tudi povrnitve ugleda ter opozarjata na pomembnost klubov in gospodarno krmarjenje barke do konca olimpijskega cikla 2014. Oba pa se vendarle strinjata, da se spremembe na nekaterih ravneh nujne.

Vlada narodne enotnosti

"V smučanju imam veliko prijateljev in znancev. Prav slednji so me nagovorili, naj se podam v ta boj. Skupaj smo ocenili, da je morda napočil čas, da še odločneje zaviham rokave in kandidiram. Morda o tem niti ne bi razmišljal, če bi mandat predhodnika potekal povsem normalno. A po korejskih dogodkih in nepotrebnem nemiru okrog zveze sem uvidel, da bi lahko s svojim znanjem pomagal izboljšati odnose," razloge za svojo kandidaturo niza Tomaž Kunstelj, ki bi bil lahko tihi favorit tekme predvsem zaradi večje sprejemljivosti pri več panogah in vplivnosti na več ravneh. Res je sicer, da gre v športnih krogih za nekoliko manj znanega kandidata, a po drugi strani za izkušenega igralca na diplomatskem parketu. Nekdanji veleposlanik v Kanadi, ki je pred tem deloval tudi v Argentini, zdaj pa opravlja vlogo generalnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, pa še zdaleč ni novinec v športnem funkcionarstvu. Nekdanji trener pri SK Dolimiti je bil namreč vrsto let vključen v IO SZS, predsedoval je OK Planica in bil predsednik zboru za skoke in nordijsko kombinacijo.

V svojem programu se je oklenil politične besedne zveze ter se zavzel za "vlado narodne enotnosti" ter pozval k nemotenem izvajanju programov do konca olimpijskega cikla. V zapisu o prioritetah je podčrtal stabilizacijo delovanja, posodobitev strukture zveze z vnovično uvedbo direktorjev panog, večjo vertikalno povezanost s klubi in lokalnim okoljem, aktivnejšo promocijo, dialog z državo in posledično ustvarjanje dobrih pogojev za izvedbo programov. Predsedniško mesto označuje za predstavniško funkcijo, zato se zavzema tudi za redefiniranje vlog vodij posameznih panog.

Šport vrniti športnikom

Z nekoliko drugačnim življenjepisom pa v boj za žezlo vstopa Primož Ulaga, ki je v zavesti športnih navdušencev zapisan predvsem kot vrhunski smučarski skakalec, pečat pa je pustil tudi kot direktor nordijske druščine pri SZS. Sam svojemu delu v direktorski vlogi pripisuje visoko oceno in prav na podlagi le-te gradi kandidaturo za prvega moža zveze. "Ne vem povsem natančno, kaj me čaka ob morebitni izvolitvi. Prav zato bi si najprej vzel čas za natančen in podroben pregled stanja. Kdo ve, morda je stanje vse prej kot rožnato. Vem pa, da bi se moral vsaj v prvem delu povsem posvetiti zvezi in ji nameniti cele dneve. Spremeniti bi bilo treba marsikaj, v prvi fazi razmišljanje," pravi Ulaga, ki je v svojem programu zapisal, da je treba šport vrniti tistim, ki ga tvorijo – športnikom.

V svojih smernicah se Ulaga zavzema za reorganizacijo vodenja in delovanja disciplin ter obljublja zniževanje administrativnih stroškov. Odločno podpira samostojnost panog, izpostavlja ustrezen nadzor odlivov in prilivov ter za področje marketinga napoveduje analizo, katere cilj bo odpiranje možnosti za nove marketiške prijeme.