Sreda, 4. 11. 2020, 18.30
3 leta, 5 mesecev
Slovenski smučarji ostajajo brezdomci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,75
V novi korona smučarski sezoni utegne večna problematika smučarskega poligona, za katerega si alpski smučarji zaman prizadevajo že vrsto let, priti še toliko bolj do izraza. "Poligon mora biti eden od naših ključnih izzivov," priznava direktor SZS Uroš Zupan, a rešitve ne pričakuje čez noč.
Skakalci imajo Kranj in Planico, biatlonci Pokljuko, tudi tekači na smučeh in deskarji kaj hitro pridejo do ustreznih domačih terenov za treninge. Večjo težavo, ki utegne biti ob zapiranju tujih smučarskih središč ali vsaj nenaklonjenosti domicilnih ekip v novem valu epidemije novega koronavirusa še bolj pereča, pa imajo pri zagotavljanju kakovostnih treningov doma alpski smučarji. Vprašanje poligona je sicer že lep čas na seznamu izzivov vseh deležnikov, a prave dolgoročne rešitve (še) niso našli.
Še največ prostora za treninge imajo lahko slovenski alpski smučarji na Krvavcu in Kranjski Gori, kjer imajo na voljo možnost uporabe trenažnih prog, a v tem primeru ne gre za pravo smučarsko "telovadnico", ki bi s pripadajočo infrastrukturo ekipam najvišje ravni omogočala povsem konkurenčne vadbene pogoje, predvsem pa so odvisni od volje in interesov upravljavcev smučišč.
Zato ne čudi, da glavnina slovenskih smučarjev, še zdaleč ne le na najvišji članski ravni, že vrsto let tudi pozimi pogosto vadi v tujini, saj doma stežka pride do možnosti ustrezne priprave trenažne proge z vodo. Tovrstni postopki namreč zahtevajo dodatne stroške, predvsem pa posledično progo izključujejo iz ponudbe smučarskega središča za vse rekreativne smučarje. Na to je pred časom opozoril tudi glavni trener moške tehnične ekipe Klemen Bergant, ki je dejal: "V Sloveniji ni prav veliko športnih panog brez enega kvadratnega metra telovadnice. Kot bi nogometaši trenirali na makadamskem parkirišču, tekme pa igrali na travi."
Uroš Zupan
Problematike trenažnega smučarskega poligona se dobro zaveda tudi novi direktor Smučarske zveze Slovenije Uroš Zupan. Poudarja, da ima krovna zveza podpisane dogovore s Krvavcem, Mariborskim Pohorjem in Kranjsko Goro, a se zaveda "gostujoče" vloge. "V prvi vrsti si bomo prizadevali, da te terene vpišemo v razvid javnih športnih objektov. S tem bi nato lažje kandidirali za evropska sredstva za vzdrževanje ali investicije. Zavedati se je namreč treba, da specifična priprava teh terenov ni poceni," razmišlja Zupan.
Ker je kar desetletje deloval v vodstvu RTC Krvavec, se zaveda tudi druge plati zgodbe. "Razumem zadržke. Gre za smučišča v zasebni lasti. Upravljavec mora v prvi vrsti gledati na poslovno uspešnost. V primeru smučarskih središč poslovno uspešnost prinaša masa smučarjev. Tem morajo ponuditi široko izbiro," pravi in dodaja: "Toda že ko sem deloval na drugi strani, konkretno na Krvavcu, sem bil prepričan o tem, da smučišča, ki imajo stik s tekmovalnim alpskim smučanjem, uživajo poseben status. Zato je smiseln korak proti tekmovalnemu smučanju."
Podkorenska strmina je stalno razpeta med tekmovalnim in rekreativnim smučanjem. Delno rešitev so tekmovalci našli na vzporedni desni progi pod sedežnico, ki je označena za poligon za treninge.
Direktor SZS priznava, da bi bila idealna rešitev bazični poligon pod okriljem SZS. "Seveda razmišljamo v tej smeri, a ne bo šlo čez noč. To je povezano z gradbenimi dovoljenji, sredstvi … V prvi vrsti moramo zato poskrbeti za možnost treningov na že obstoječih smučiščih in tam poiskati ločen prostor za treninge in tekmovanja. Hkrati mora biti teh središč več. Decentraliziranost je namreč pomembna zaradi regijskih središč. Če se želi otrok igrati, potrebuje peskovnik. Nam primanjkuje peskovnikov. Prvi korak je torej vpis v razvid športnih objektov in trdnejše partnerstvo s smučišči. Krona pa bi bil lahko naš poligon," še dodaja Zupan.
