Reprezentancam zelena luč, Mazejevi čelada

Slabe tri tedne po spodletelem poskusu potrjevanja programov in reprezentanc se zbor za alpsko smučanje še zdaleč ni zgolj ''sprehodil'' po sicer na videz skromnem, a vsebinsko zelo zajetnem, dnevnem redu. Zataknilo se je seveda pri denarju, ki ga je kljub nedavno potrjenem proračunu IO SZS vendarle (znova) premalo. Čeprav sta direktor zveze Matija Vojsk in predsednik zbora Jure Košir, ohrabrena z optimističnimi napovedmi predsednika zveze Tomaža Lovšeta, tokrat celo družno zagotavljala, da se bo v proračunski malhi znašlo 1,2 milijona evrov, namenjenih izključno za funkcionalne stroške, pa so bili delegati bolj nejevoljni in nezaupljivi. Nezaupljivost je izhajala predvsem iz izkušenj nedavno končane sezone, med katero je na alpskem delu zazevala velika finančna vrzel, predvsem pa je šla mnogim v nos nejasnost glede manjkajočih 350 tisočakov. Ob tem je postalo dokončno jasno, da brez samoprispevkov tekmovalcev ne bo šlo. Tako tudi 1,2 milijona evrov že vključuje denarni prispevek smučarjev v višini 150 tisoč evrov.

Čeprav predstavniki klubov že pri seznanjanju s finančnim poročilom niso skoparili s kritikami, pa so naposled po pravem maratonu le potrdili ponujeni načrt in potrdili tudi reprezentančne sezname. Pri tem seveda ni šlo brez žolčnih razprav, saj se je na predlog strokovnega sveta kot odmev nakopičilo kar 16 pritožb. Že razprava o prvih treh tekmovalcih je skrenila v začaran krog, kamen spotike pa je bilo nedavno nedosledno upoštevanje decembrskih kriterijev za uvrščanje v ekipe. Tudi zato da sta predsednik Košir in prvi mož strokovnega sveta Makuc po več kot treh urah predlagala takojšnje glasovanje. Slovenska reprezentanca je tako vendarle dobila novo sestavo s trenerji, ki so v veliki meri do svojih položajev prišli po odpovedi osrednjih kandidatov in vidno pomlajenimi ekipami. V slednjih po dolgih letih ni več Bernarda Vajdiča in Aleša Gorze, ki bi se lahko izbrani vrsti priključila le s prebojem med najboljših 45 na lestvici FIS. ''Če smo lani na široko odprli vrata mnogim tekmovalcem, smo se morali letos držati smernic in zmanjšati število tekmovalcev in tekmovalk v vseh ekipah. Drugače ne gre. Le tako lahko reprezentantom v danem proračunu zagotavljamo najboljše možne pogoje,'' o sestavi reprezentanc razmišlja Košir, ki je bil naklonjen tudi predlogu kvalifikacijskih tekem, na katerih bi se lahko izkazali tudi tekmovalci iz klubskih programov.

Prvo ime slovenskih reprezentanc seveda ostaja Tina Maze, ki je s svojo ekipo že pognala kolesje priprav na novo sezono. Črnjanka se te dni posveča predvsem kondicijski vadbi, vodja njene ekipe Andrea Massi pa ob tem išče rešitve za poletni trening na južni polobli. ''Smo najmanjša ekipa na svetu, zato se moramo oklepati drugih. Imamo nekaj težav. Deloma zaradi Tinine kakovosti, deloma zaradi golega dejstva, da si brez garancij nisem upal opravljati rezervacij,'' je potožil Massi, ki je letos novozelandsko avanturo skušal zamenjati za vadbo v Čilu (hitri disciplini) in Argentini (tehnični disciplini), a se vse bolj zdi, da bo prisiljen uporabiti rezervni načrt. Ob tem seveda ni skrivnost, da v Tininem taboru za zamude pri načrtovanjih krivijo predvsem odnos Smučarske zveze Slovenije, a Massi v pogovorih z novinarji do nadaljnjega ne želi prilivati dodatnega olja na ogenj, čeprav je na zboru vendarle upravičil sloves moža brez dlake na jeziku. ''Vsa ta negotovost je zelo moteča, predvsem za Tino. No, a o tem tokrat ne bom govoril. Vse, vključno z zneski in načrti za prihodnost, bomo prihodnji teden razkrili na novinarski konferenci,'' napoveduje italijanski strokovnjak, ki v smučarskih krogih velja za trdega in neizprosnega pogajalca. Kot vse kaže, je s temi lastnostmi novo ''zmago'' dosegel tudi pri predsedniku, saj naj bi zveza pod ogrinjalo šampionskega statusa umestila tudi Tinino pravico do nadaljnjega trženja čelade in ostalih pokrival, medtem ko pa bo ostalim tekmovalcem ponujena tabela finančnih nadomestil za ''odvzeti'' oglas.