SiolNET. Sportal Zimski športi
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Povratnica Dijana Ravnikar: Tek je najtežji del

3

termometer

Po dveh letih premora se je v slovensko biatlonsko reprezentanco vrnila Dijana Ravnikar in z njo tudi ženska štafeta. Bližajoče se svetovno prvenstvo na Češkem bo za 34-letnico že osmo v karieri.

Ravnikarjeva, nekoč Dijana Grudiček, je iz hrvaškega biatlona v slovensko reprezentanco prestopila leta 2000 in na svetovnem prvenstvu leta 2001 na Pokljuki v štafeti ob Luciji Larisi, Andreji Koblar in Tadeji Brankovič-Likozar zasedla 7. mesto. Leta 2007 v Anterselvi je s sotekmovalkami, Tejo Gregorin, Andrejo Mali in Brankovič-Likozarjevo poskrbela tudi za najboljšo žensko štafetno uvrstitev na svetovnih prvenstvih, četrto mesto.

Letos bo v Novem Mestu na Češkem z Gregorinovo, Malijevo in Lili Drčar tvorila slovenski ženski kvartet, katerega cilj pa ni izboljšati uvrstitve iz Anterselve, pač pa zgolj borba za kvoto dveh tekmovalk za olimpijske igre, ki jih bo prihodnje leto gostil ruski Soči. Vodstvo slovenske reprezentance je pred letošnjo sezono dognalo, da je ta kvota zaradi zgolj dveh tekmovalk, ki sta v zadnjem času zbirali točke za Slovenijo v svetovnem pokalu ogrožena, in sledila je akcija prepričevanja veteranke, ki se je k sreči odzvala. A povratek med najboljše po dveletnem premoru ni enostaven, vseeno pa je Ravnikarjevi uspelo, v tej zimi je že nastopila na tekmi svetovnega pokala v Anterselvi in v šprintu zasedla 85. mesto. "V Anterselvi sem doživela svoj drugi biatlonski krst. Ni bilo lahko, a se mi zdi prav, da sem pred svetovnim prvenstvom nastopila vsaj na eni tekmi. Trudim se po najboljših močeh, na Češkem bom štartala tudi na šprintu in mogoče Sloveniji prinesem še kakšno točko svetovnega pokala," pravi v Manžani pri Kopru živeča športnica, o križih in težavah povratka med svetovno biatlonsko elito pa še: "Zdaj se že precej bolje kot novembra zavedam, kako težko se je vrniti v pogon, a grem počasi, tekmo za tekmo in vsakič je nekoliko lažje. Tek je najtežji del, v streljanju uživam, moram pa se zahvaliti mojim doma, brez podpore njih ta podvig ne bi bil mogoč."

Od leta 2010, ko se je upokojila in se posvetila družini, sicer ni povsem izgubila stika s športom, a za vzdrževanje kondicije ji je razumljivo zmanjkovalo časa. "Imela sem svojo skupino za nordijsko hojo, a ne prav dolgo, saj sem med tem rodila še drugega otroka. Imam še eno punčko, tako da ser prav veliko s športom niti nisem mogla ukvarjati. Sem pa seveda nekaj vendarle počela tudi zase, saj če si celo življenje aktiven, pač ne moreš kar prenehati z gibanjem," pojasnjuje na Reki rojena športnica, ki je s hitrim napredkom navdušila tudi glavnega trenerja slovenske izbrane vrste Uroša Velepca. "Kot trenerja, ki imam izkušnje s številnimi vrhunskimi športniki, me je zelo pozitivno presenetila. Nisem si upal niti misliti, da bi lahko nekdo tako hitro prišel na tako visok nivo. Očitno je res izjemno nadarjena," pravi vodja slovenske ekipe, ki pa se dobro zaveda, da je tisti zadnji korak do najboljših tudi najtežji: "Do neke mere lahko športnik napreduje zelo hitro, nato pa se začne garanje za napredek. Dijana je zdaj v fazi, ko je napredovala s pretežno anaerobnimi treningi do tiste ravni, ko se začne poseganje v področje trpljenja. Morala bo malo 'pogarati', za seboj ima že nekaj malo težjih treningov, pred prvenstvom pa jih bo morala nekaj opraviti še sama, da nabere nekaj kilometrine, ki ji zagotovo manjka. Na Češko potuje v sredo, saj v mešani štafeti ne bo štartala, nastopila bo na šprintu in v štafeti, za individualno tekmo pa se bomo še odločili na podlagi dosežka s šprinta in njenega počutja."

Vrnitve rojakinje se je seveda razveselil tudi prvi zvezdnik slovenske reprezentance Jakov Fak, ki podobno kot vsi ostali člani slovenske biatlonske reprezentance upa, da bo Ravnikarjevo ponovno popadla tekmovalna strast in bo tudi po prvenstvu na Češkem ostala del ekipe: "Ko sem prišel v slovensko reprezentanco, je Dijana ravno končala in res sem bil zelo žalosten. Dijano poznam že iz otroštva, ko je še tekmovala na Hrvaškem. Je zelo prijazna oseba, vedno vesela, vedra in res je super, če imaš priložnost trenirati in se družiti s takšnimi kakovostnimi osebnostmi, če se lahko tako izrazim. Dijana je zagotovo ena najbolj svetlih točk naše reprezentance in zelo rad bi videl, če bi se vrnila v našo ekipo za še nekaj let. Do Sočija recimo. Zanikala tega ni in vesel sem, da je vodstvo ekipe naredilo ta korak in bo Dijana spet dobila večjo motivacijo, da bi nadaljevala še naprej."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin