Med posodobitvijo in prevetritvijo

Volitve za predsednika Smučarske zveze Slovenije že dolgo oziroma nikoli niso dvigovale toliko prahu kot letos, ko se je dosedanji prvi mož Stanislav Valant soočili s protikandidatom(a). V klubih in društvih, ki bodo z glasovi odločali o novem predsedniku, je te dni bojda nadvse živahno, saj se je razplamtel pravi lobistični boj, pri čemer pa sta aktivni predvsem dve struji. Na eni strani gre za dosedanjega predsednika Stanislava Valanta, ki je bil prvič izvoljen že leta 1992, na drugi pa za Tomaža Lovšeta, medtem ko za Marka Jazbeca kot tretjega kandidata mnogi trdijo, da je nadvse blizu vladajočim krogom, kar deloma potrjuje tudi njegov program. Skupščina zatorej prihodnjo sredo ne bo odločala le o novem poglavarju zveze, temveč tudi o načinu prilagajanja novim gospodarsko-športnim razmeram.

Valant: brez radikalnih sprememb

Dosedanji predsednik SZS Stanislav Valant je skoraj polovico predlaganega programa za mandatno obdobje 2010-2014 namenil povzetku delovanja v minulem obdobju in orisu stanja. Pri tem je svoje delo označil za uspešno in v dobrobit vsem panogam zveze. Navedeno mnenje je podkrepil z nizanjem podatkov o financiranju, sodelovanju z ministrstvi in fundacijo za šport, investicijami in vlogi v mednarodnih krogih, pri čemer si je dvakrat privoščil manjši spodrsljaj, ko je Janeza Kocijančiča označil za podpredsednika SZS. Kljub dobri oceni, ki jo je Valant namenil dosedanjemu delu, pa v programu razkriva kar nekaj področij, ki se jim namerava s sodelavci posvetiti ob vnovični izvolitvi. Tako napoveduje povečanje in zaostritev odgovornosti vodij panog, še večjo transparentnost in predvsem, kot navaja, notranjo in zunanjo prilagoditev novim razmeram ekonomske in finančne krize. Hkrati se zavzema za dogovor z državo o spremembi pravilnika za dodeljevanje javnih sredstev, pri čemer bi se na račun zmanjšanja investicijskega vlaganja več namenilo za programe. Valant meni, da radikalne spremembe in splošna prevetritev niso potrebne, zato pa napoveduje spremembo statuta in ostalih aktov. ''Poslovanje in vodenja SZS mora temeljiti na profesionalnem pristopu z upoštevanjem pristojnosti in odgovornosti posameznikov znotraj in navzven sistema delovanja SZS. Sedanja organiziranost, ko pristojnosti in odgovornosti niso uravnotežene, se mora spremeniti,'' je med drugim zapisal Valant, ki na proračunski ravni načrtuje nov dogovor z dosedanjimi pokrovitelji in dvig zneska sponzorskih sredstev za najmanj 10 odstotkov.

Jazbec: kandidatura po signalih iz SZS

Precej krajši in vsebinsko skromnejši je predlog Marka Jazbeca, člana uprave NLB, ki je pristojen za področje poslovanja z velikimi podjetji. Diplomirani ekonomist je delovanje zveze označil za uspešno in zasluge pripisal dosedanjemu vodstvu. "Še tako uspešno vodstvo se po tolikih letih iztroši, zmanjka mu idej, energije in elana in to je znak, da je potrebno nekaj spremeniti. Iz vrst SZS so prišli takšni signali," je povod za kandidaturo obrazložil Jazbec in dodal, da se mora zveza prenehati ukvarjati sama s seboj ter se posvetiti osnovnemu poslanstvu. Za slednjega je označil zagotavljanje pogojev za ukvarjanje z vsemi disciplinami pod okriljem zveze na strokovno najboljši, ekonomsko učinkovit ter rezultatsko uspešen način. "V ospredje bomo postavili tekmovalce," trdi Jazbec, ki želi pod okrilje zveze vrniti tudi Tino Maze. Kot pomembne cilje uveljavljeni ''bančnik'' izpostavlja povrnitev izgubljenega ugleda, boljše sodelovanje znotraj zveze, pregledno solidarnost med panogami … Ob izvolitvi kani postaviti "kredibilno in sposobno vodstvo SZS", zmanjšati število ravni odločanja in zaposlenih, centralizirati trženje, o čemer že lep čas govori tudi dosedanje vodstvo, reorganizirati SZS z redefiniranjem vloge izvršilnega odbora, vzpostaviti partnerski odnos z združenjem žičničarjev …

Lovše: razčistiti preteklost, nato o prihodnosti

"Postati učinkovita panožna zveza, ki bo vsem svojim deležnikom zanesljiv in ugleden partner," pa je kot vizijo v svojem programu označil poslovnež Tomaž Lovše. Pod zapisane besede bi se bržkone zlahka podpisala tudi preostala kandidata, le da bi bile poti verjetno nekoliko drugačne. Lovše bi, kot vse kaže, najbolj odločno posegel v trenutno delovno strukturo. Ob tem bi, kot je zapisal, stavil na skupino strokovnjakov različnih profilov. Med prvimi ukrepi pa bi bila natančna primopredaja poslov, ki bi obsegala tudi izdelavo otvoritvene bilance. Pri tem Lovše meri tudi na ozadje prodaje deleža v Športni loteriji. "V kolikor bodo izsledki revizije posla potrdili sume, ki so mi jih številni posredovali, bom uporabil sredstva, da se ta posel razdre in povrne v začetno stanje," napoveduje prvi mož Diners Cluba Slovenije, ki bi se ob izvolitvi priključil pokroviteljem. Ni skrivnost, da bi Lovšetova morebitna izvolitev s seboj prinesla tudi vključitev Jureta Koširja v delovanje alpskega dela, med prvimi ukrepi pa je navedena tudi vrnitev Tine Maze v reprezentanco. Lovše se v svojem programi posveča tudi sanaciji dolga, napoveduje štipendije za nadarjene športnike ter znižanje sredstev za delovanje zveze. Pri izhodiščih pa se naslanja predvsem na redefiniranje trenutnih vlog, zmanjševanje ravni odločanja, oklepanje stroke in pa zagotavljanja kakovostnih pogojev za tekmovalce in tekmovalke.