Kunstelj vs Ulaga: O prvih korakih po morebitni izvolitvi, Tini Maze ...

Tomaž Kunstelj: Vsak menedžer ali predsednik bi se najprej odločil za pregled stanja. Tudi sam bi že prvi dan želel vedeti, kje se nahajamo. Zanimalo bi me, v kakšnem stanju so discipline, administracija in tudi IO SZS. Jasno, v prvi vrsti je pomembno, da je za bližajoči se začetek sezon vse nared. No, na osnovi prejetih podatkov pa bi se nato zelo filigransko lotil sprejemanja odločitev. V osnovi bi obdržal tisto, kar je dobro, in hkrati pazil, da bi izločal slabše elemente. Za določene spremembe bi morali sicer spreminjati tudi statut zveze. Vem pa, da lahko korenitejše spremembe opravljamo šele po sezonah. Prizadeval pa si bom tudi za spremembe znotraj obstoječega statuta. Zavzemal bi se za vitko administracijo in večjo vlogo direktorjev disciplin, ki pa morajo ostati integralni del enotne smučarske zveze.

Primož Ulaga: Dolgo sem deloval v zvezi, pa pravzaprav nikoli nisem povsem natančno vedel, kakšno je realno stanje. Krediti, dolgovi … Kot predsednik bi seveda moral vedeti, v kaj se spuščam. Ne bi pa zaupal zgolj poročilu neke revizijske skupine. Želel bi se prepričati na lastne oči. Šele na podlagi teh podatkov bi se nato lahko lotil pravega dela. Ne zatiskam si oči. Vem, da bi me pričakali tudi kakšni krediti. Ne želim biti predsednik v ozadju. Takšnih smo imeli žal preveč. Zveza potrebuje svežino in drugačno miselnost. Moramo se razvijati in tržiti. Za vse to potrebujemo dobre kadre.

Tomaž Kunstelj: Kolega Primož je zelo izkušen. Dolga leta je bil najboljši slovenski smučarski skakalec. Izkazal pa se je tudi v drugem poglavju, torej kot poslovni direktor. Imava pa na določene stvari različne poglede. Osebno sem prepričan o nepoklicni naravi predsednika zveze. Razlikuje pa naju tudi vprašanje konflikta interesov. Pravim, da funkcionar v zvezi ne sme imeti poslovnih vezi s tekmovalci, klubi … Sem zagovornik čistih računov. Klubi dihajo na škrge, zato si ne smemo privoščiti plačevanja odstotkov posrednikom na račun zagotavljanja vsaj osnovnega delovanja.

Primož Ulaga: Tomaž v naših športih ni resnično doma. Jaz po drugi strani poznam delovanje vse od osnovne celice, torej kluba, do vrha zveze. Vem, v kaj se spuščam. Tržim že 30 let. Moj protikandidat pa je tipični predsednik. Oprl se bo na podatke in deloval znotraj IO SZS. To sta dva modela. Oba sta sprejemljiva. Od predsednikov sem vedno pričakoval več. To ni le človek, ki prinaša denar. Predsednik se mora posvetiti tudi sistemu. Kdo pa pravi, da imamo dovolj močan trg za naše programe? Kaj pa športniki? Imamo nekaj šampionov, spodaj pa je marsikaj gnilega.

Tomaž Kunstelj: Konflikti oziroma trki so nepotrebni. Potrebujemo drug drugega. Ni podlage, da bi se gledali grdo. Delovati je treba povezovalno. Če pogledate zadnjih nekaj desetletij, lahko vidite oscilacije panog. Krivulji se ne prekrivata. V vmesnih obdobjih si je treba pomagati.

Primož Ulaga: Če zveza deluje v normalnih okvirih, ne vidim prav nobenih težav. Pomemben je nadzor, nadzor nad odhodki. Na čelu panoge potrebujemo korektne in natančne vodje, hkrati pa je treba v sistem vpeljati še varovalke. V nordijskem delu s tem nikoli nisem imel težav.

Tomaž Kunstelj: Govorimo o panogah, ki so nam prinesle veliko lepih trenutkov, čeprav so medijsko nekoliko podcenjene. Moj odnos do panog bo uravnotežen. V okviru svoje dejavnosti bodo deležne pozornosti. Seveda pa bo ta odnos sorazmeren s številom klubov in tekmovalcev. Če bom izvoljen, bo vsak videl svoje mesto v zvezi. Pot do mene bo odprta. Ne obljubljam izjemnih finančnih učinkov. Pomembno pa je, da zveza skrbi za vse discipline. Biatlon? Gre za specifično panogo, deloma zaradi vojske in po drugi strani zaradi enega samega ustreznega vadbišča. Vseeno biatlonce vidim kot tesno vpet element v delovanje zveze.

Primož Ulaga: Če so razmere poštene in delovanje nemoteno, v statusu biatloncev ne vidim nobenih težav. Kot predsednik bi pomagal in usmerjal, a pomembno je, da ima panoga svoj sistem in odgovorne vodje. Manjših panog pa prav tako ne smemo zanemarjati. Lep primer je deskanje. Panoga je v porastu, kar pomeni, da potrebuje tudi profesionalca v zvezi. Predsedniki zborov so lahko amaterji, a dnevne odločitve morajo opravljati ljudje v zvezi.

Tomaž Kunstelj: Status šampiona je posledica hotenj, ki niso našla ustreznega odziva v alpskem delu. Predsednik Lovše je kratek stik razrešil s šampionskim statusom. A to je lahko dvorezen meč. Sam bi imel kot predsednik odnos do šampionov in tudi njihovih naslednikov. Ostati moramo trezni in racionalni. Spodbujati je treba najboljše in paziti, da bosta imela Tina Maze in Robert Kranjec prave naslednike. Nista le tekmovalca. Sta tudi vzornika novim rodovom.

Primož Ulaga: V svoji poslovni karieri sem imel to srečo, da sem delal s Petro Majdič. Gre za šampionko v vseh pogledih. V njenem primeru smo se znali dogovoriti. Imela je boljše pogoje, a to so znali izkoristiti tudi drugi. Popolne odcepitve pa niso dobre, še posebej če so pospremljene s stalnimi prerekanji. Ostati moramo korektni do športnikov, zveze in pokroviteljev. Ob pravem odnosu vseh deležnikov ne bo težav.

Tomaž Kunstelj: Tomaž Lovše je v naš šport prinesel nov veter, nov pristop, ki je bil na določenih segmentih pozitiven. Hitro pa se je pokazalo njegovo pomanjkanje operativnih izkušenj v športu. Očitamo mu lahko tudi nekoliko preveč ambiciozne obljube. Pri tem mislim predvsem na status šampiona. Zadnjih dogodkov ne bi komentiral. Zasluži si zahvalo za številna dobro opravljena dela. Vsekakor pa ne podpiram vseh njegovih korakov.

Primož Ulaga: Odločil se je za popolno centralizacijo, kar se je izkazalo za slabo potezo. Discipline so ostale brez šefov, enotni marketing pa se je znašel pod hudim pritiskom. Temu preprosto ni bil kos. Posledično so bili odnosi slabi, nered pa precejšen. Sam seveda najbolj poznam nordijski del. Imelo smo odličen sistem dela, danes je tam razsulo.