Kunc še brez naslednika

Ko je vodstvo alpskih reprezentanc leta 2003 pripravilo dolgoročno strategijo in cilje do konca olimpijske sezone 2009/10, je bila v načrtih za svetovno prvenstvo 2009 zapisana ena medalja. Nedolgo nazaj so v alpskem taboru drzno popravili pričakovanja, tako da je novi poslovni direktor Matjaž Šarabon pred začetkom nove sezone naznanil lov na kar dve medalji. V slovenski reprezentanci bi bili seveda v Val d'Iseru več kot zadovoljni že z enim odličjem, s katerim bi prekinili dolgoletno sušo na velikih tekmovanjih. Zadnjo medaljo je v domovino leta 2001 iz St. Antona prinesel bronasti slalomist Mitja Kunc, sledila pa so tri svetovna prvenstva in dvoje olimpijskih iger, na katerih so slovenski smučarji zaman lovili odličja.

Kako blizu pa so smeli slovenski načrti realnosti? Dejstvo, da svetovna prvenstva pogosto zaznamujejo tudi presenečenja, kar je pred natančno dvajsetimi leti z bronom v superveleslalomu dokazal tudi Tomaž Čižman, pušča upanju in domišljiji sila veliko manevrskega prostora. Vendarle pa nadvse preprosta in prvinska športna logika argumentirane kandidature za odličja dopušča predvsem tekmovalcem, ki v daljšem časovnem obdobju sooblikujejo svetovni vrh. V slovenskem taboru bi pravzaprav zaman iskali smučarja, ki bi bil stalno v boju za zmagovalni oder na tekmah svetovnega pokala. V zadnji sezoni in pol so slovenski alpski smučarji in smučarke šestkrat stali na stopničkah za zmagovalce, dvakrat celo na najvišji. Pod zmagoslavna scenarija se je podpisala Tina Maze, dvakrat je bil na stopničkah še Aleš Gorza, po enkrat pa Andrej Jerman in minuli petek nadvse presenetljivo tudi Maruša Ferk.

V zgoraj omenjeni druščini ima po vsej verjetnosti najmočnejše karte v rokah Mazejeva, ki se lahko z visokimi uvrstitvami spogleduje tako v veleslalomu, v katerem je trenutno celo tretja v razvrstitvi svetovnega pokala, kot tudi v smuku, superveleslalomu in pogojno še v superkombinaciji. Kljub spodrsljajem na zadnjih dveh superveleslalomih in manjšim zdravstvenim težavam se Mazejeva svojega petega svetovnega prvenstva loteva v dobri formi in s solidnimi možnostmi za vsaj en vrhunski rezultat. Tudi Andrej Jerman, v zadnjih sezonah najbolj stabilen slovenski alpski smučar, je po uvodnih nihanjih ob vstopu v novo zimo našel pravi občutek in si na "klasiki" v Kitzbühlu priboril solidno popotnico. S še boljšo generalko se lahko pohvali Maruša Ferk, ki se je v Garmisch-Partenkirchnu prvič zavihtela med najboljšo slalomsko trojico. "Vem, da to tretje mesto ne pomeni, da se bom odslej redno uvrščala na stopničke, vseeno pa bom napadala in 'lovila' vrhunske rezultate," je po uspehu kariere dejala Ferkova.

Tudi Gorza ne skriva želje po vrhunskem rezultatu. Predvsem v superveleslalomu, ki bo zaradi specifične proge pisan na kožo veleslalomskim specialistom z ustreznim smukaškim znanjem, se vidi v vlogi tihega favorita za napad iz ozadja. Podobno velja tudi za osrednjega slovenskega slalomskega mušketirja Bernarda Vajdiča. Prvokategornik je v osrednjem delu sezone ujel pravo formo, se dvakrat približal tudi odru za zmagovalce, na katerem pa doslej ni stal še nikoli.