Jerman stavi na "svoj" Bormio

Na šestih tekmah nove sezone je Andrej Jerman vknjižil vsega eno točko, v vseh ostalih primerih pa je bil kar krepko oddaljen od najboljše trideseterice. Izgovorov ne išče v poškodovanem in operiranem kolenu, obenem pa tudi ne obupuje. "Gledam naprej in upam na boljše čase. Če bi gledal zgolj na rezultate, bi bil res lahko brezvoljen. A želim iskati pozitivne stvari. Delal sem napake, ki so me stale boljših uvrstitev, predvsem pa mi tudi tereni in razmere doslej niso šli povsem na roke. Potrebujem tisti 'klik', preskok … Verjamem, da bo do tega prišlo," o nezavidljivem položaju, v katerem se je znašel, razmišlja 34-letni Tržičan, ki bo oporo iskal prav v naslednjem smuku svetovnega pokala. Še pred skokom v novo leto se bodo namreč "Jerry" in druščina podali v Bormio.

Prav na znameniti progi Stelvio, za mnoge najtežji v svetovnem pokalu, je v več obdobjih svoje kariere našel samega sebe. Prav zato tudi tokrat svoje upe polaga na prizorišče ene od dveh zmag. Ob tem je zanimivo, da je prav Bormio kot edino "Jermanovo smučišče" zvezda stalnica v svetovnem pokalu. V Garmisch-Pertenkirchnu, kjer je leta 2007 s prvim in drugim mestom doživljal svoje prve zvezdniške trenutke, so se namreč odločili za novo progo, Chamonix, kjer je bil na stopničkah leta 2008, pa ni povsem zakoreninjen v koledar. "Bormio mi ustreza. Preprosto. Letos se ga veselim še toliko bolj. Gre za progo, na kateri lahko izkoristim svoje prednosti," pravi prvi mož slovenske smukaške avantgarde. Prav v tej vlogi je bil ob koncu tedna nadvse vesel uspeha svojega sokrajana Roka Perka. "Res neverjetno. Smukači smo bili sprva pri nas odpadniki, tisti smučarji, na katere se ne računa v tehničnih disciplinah. No, zdaj smo bili že kar trije na stopničkah. Glede na razmere in predvsem ekipo, s katero delamo, je to pravi čudež. Manjkata nam vsaj še dva pomočnika. Prav smešno je, ko človek pogledat naokrog. Še francoski Nizozemec in Španec imata boljšo podporo," z glavo zmajuje Jerman, a v isti sapi hvali prizadevnost obstoječega trenerskega štaba. S slednjim je veliko bolj zadovoljen kot z Burkhardom Schafferjem. "Ne očitam mu delovnih vrlin. Toda pravega odnosa trener-tekmovalec ni znal vzpostaviti. Komunikacija je bila na katastrofalni ravni, zato smo se mu tudi uprli," pravi najstarejši slovenski reprezentant.