Da se le ne bi rodila miš

Praktično od februarskih olimpijskih iger v Vancouvru, na katerih je Fak z vsega tremi sekundami prednosti izmaknil bronasto odličje mlademu slovenskemu asu Klemnu Bauerju, smo se ukvarjali skorajda le še s prestopno kalvarijo najboljšega hrvaškega biatlonca v slovensko reprezentanco. Toliko pozornosti ta šport v premoru med sezonami pri nas bržkone še nikoli ni bil deležen. Manjkalo ni zapletov, napetosti, preobratov in izsiljevanj, a je ta zgodba k sreči postregla tudi s pravim "happy endom" v najboljši hollywoodski maniri. Ob vsem tem kravalu se je skorajda anonimno poslovila Dijana Ravnikar, medtem ko so preostali dodobra izkoristili preusmerjeno pozornost in v popolnem miru začeli nov olimpijski ciklus. Lep nov športno rekreacijski center na Pokljuki je reprezentanci omogočil domala idealne razmere za priprave, takšnega udobja pravzaprav slovenske biatlonke in biatlonci doslej niso poznali, zato skorajda v en glas poudarjajo, da so bili njihovi treningi vrhunski, prav takšni pa so tudi njihovi samozavestno zastavljeni cilji.

V moški reprezentanci je prava gneča

Slovenska moška reprezentanca je s Fakom dobila izjemno nadarjenega in nadvse hladnokrvnega tekmovalca, ki se je doslej izkazal predvsem na velikih tekmovanjih. Dokazal je, da ima jeklene živce in sposobnost, da težke razmere obrne v svoj prid. Po natančnosti se lahko kosa z najboljšim slovenskim strelcem Petrom Doklom, po hitrosti pa z obema "lokomotivama" Bauerjem in Janezom Maričem. Slednja sta v preteklosti priložnosti za boljše dosežke zapravljala na strelišču in oba sta se v zadnjem času povsem posvetila izpopolnjevanju tehnike streljanja. Bauer, Marič in Fak tako v sezoni 2010/11 ciljajo zares visoko, vsi trije so sposobni poseči po stopničkah in visokih pričakovanj niti ne skrivajo. Za četrto mesto v reprezentanci - Slovenija ima v moški konkurenci kvoto štirih tekmovalcev - pa se bosta skozi sezono potegovala že omenjeni Dokl ter izkušeni Vasja Rupnik, prav tako hiter tekač, a nekoliko manj zanesljiv strelec. Glavni trener moške vrste Uroš Velepec ima tako za slovenske razmere pravo izobilje tekmovalcev in s tem tudi nekaj prostora za taktične domislice, sestavil pa bo lahko tudi zelo konkurenčno štafeto. V reprezentanci B se bo poskušal kar najbolje izkazati Vid Vončina, ki bo morebiti že v tej sezoni poskrbel še za dodatno zaostritev konkurence znotraj članske vrste.

Gregorinova na sam vrh, kam Brankovič Likozarjeva?

Na drugi strani je trener ženske reprezentance, češki strokovnjak Tomaš Kos ostal z zgolj tremi tekmovalkami. Kljub oklevanju se je poleti od aktivne športne kariere poslovila Dijana Ravnikar, zato ženske štafete, ki je v zadnjih letih skrbela za veselje slovenskih navijačev, ne bo. Je pa zato naša najboljša biatlonka Teja Gregorin pripravljena bolje kot kdajkoli in čisto odkrito napoveduje skok na oder za zmagovalke. Ihanka je tekaško formo še dvignila, na strelišču pa je pripravljena tvegati več. Opozarja, da bo lahko zaradi hitrega streljanja kdaj tudi povsem pokvarila uvrstitev, a računica naj bi se ji letos vendarle izšla. V prejšnji sezoni je bila deseta najboljša biatlonka sveta in letos si želi to še izboljšati. Tadeja Brankovič Likozar se je že nameravala upokojiti, pa je proti koncu prejšnje sezone vendarle začutila, da v biatlonu še ni rekla zadnje besede. Uspela ji je težka vrnitev po poškodbi in rojstvu otroka, s trenerjem Kosom pa sta prepričana, da lahko ob srečnem razpletu ponovi tudi sezono 2006/07, ko je v skupnem seštevku svetovnega pokala zasedla izjemno 11. mesto. Precej več, kot je pokazala v zadnji sezoni pa obljublja tudi Andreja Mali, ki se je nekoč že uvrščala med najboljšo deseterico, njena najboljša uvrstitev pa je 4. mesto iz Anterselve v sezoni 2002/03. Pravega podmladka pri dekletih ni, Lili Drčar ima ta čas težave s poškodbo, a ji preboj v člansko konkurenco tudi sicer ni uspel po pričakovanjih. Morda se bo članicam priključila letos, lahko pa ponovi tudi manever Tamare Barič in postavi smuči v kot.

Vsi na Pokljuko

Tekme svetovnega pokala bo tudi tokrat gostilo devet prizorišč, že tretja postaja sezone pa je Pokljuka (od 14. do 19. decembra), kjer se bo svetovna biatlonska elita pomerila v posamičnih tekmah, šprintu ter izjemno zanimivi mešani štafeti. Slovenske tekmovalke in tekmovalci so na domači tekmi vedno dosegali lepe izide, tokrat pa si morda lahko obetamo prav tiste stopničke, ki jih mnogi od njih napovedujejo. S tem bi bil pokljuški biatlonski praznik popoln. Vrhunec sezone bo bržkone marčevsko svetovno prvenstvo v Hanti Mansijsku, kjer bo srebrno kolajno iz Pjong Čanga branila Teja Gregorin, bronasto pa Jakov Fak, pred tem pa bo biatlonska karavana odpotovala "čez lužo" na zanimivo ameriško turnejo. Razlogov za nadvse zanimivo biatlonsko sezono je tako več kot dovolj in z nestrpnostjo odštevamo ure do začetka.