Biatlonski center na Pokljuki v primežu birokracije. Je ogrožena tekma svetovnega pokala?

V zadnjih tednih je sive lase biatlonskim delavcem v Sloveniji povzročala Evropska komisija, ki je v "postopku 1308/10 Biatlonski center Pokljuka" ugotovila številne kršitve, predvsem jo moti, da je pri postopku umeščanja v prostor in izvedbi biatlonskega centra občina Bohinj prekršila direktivo o presoji vplivov na okolje. Lastnikom centra, torej Smučarski zvezi Slovenije (SZS), grozi visoka kazen, v skrajnem primeru celo odvzem 6,5 milijona evropskih sredstev, s pomočjo katerih so leta 2009 center zgradili.

Evropsko komisijo zmotilo nespoštovanje direktive

"Občinski prostorski akt, se pravi akt občine Bohinj, je bil spremenjen brez izvedbe celovite presoje vplivov na okolje oziroma brez izvedbe ugotovitvenega predhodnega postopka. To je tisto, kar Evropska komisija najbolj očita Republiki Sloveniji. Skratka, da je občina Bohinj sprejela neki prostorski akt, ki je dovoljeval gradnjo tega centra, ki kot takšen ni bil sporen. Gre bolj za vpliv tega centra na okolje," nam je povedal Tomaž Šušteršič, vodja panoge biatlon pri SZS in generalni sekretar organizacijskega odbora Pokljuka.

"Glede na to, da ta center leži v Triglavskem narodnem parku (TNP), ki je v območju Nature 2000, se pojavi še vprašanje neusklajenosti nacionalne zakonodaje z direktivami EU. Ampak to naj bi bilo letos julija z nekimi popravki zakona o varstvu okolja in uredbe o posegih v okolje sanirano. To je pravzaprav glavni očitek Evropske komisije Sloveniji, niti ne investitorju. Komisija je želela zagotovila države, da bo stvar pregledala in ugotovila, kje so bile storjene napake, kje država ali lokalna skupnost ni odigrala vloge, ki bi jo po takratni zakonodaji morala. Za zdaj je dala država komisiji zavezo, da bo naknadno naredila to presojo vplivov na okolje na področju Rudnega polja, in s tem je bila v tem trenutku Evropska komisija zadovoljna," še pojasnjuje Šušteršič.

Pripombe in opombe Evropske komisije pa še zdaleč niso največja pokljuška težava. Precej pomembnejše vprašanje je namreč, kaj se bo zgodilo z vodnim zbiralnikom na Rudnem polju, ki prirediteljem tekem biatlonskega svetovnega pokala omogoča izdelavo umetnega snega in je zagotovilo, da se športni dogodek na najvišji ravni sploh lahko izpelje.

Obstoječe vodno zajetje je črna gradnja

Omenjeno vodno zajetje je neustrezno, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so nam pojasnili: "Zajetje je 'črna gradnja' in Smučarska zveza Slovenije je izvajala nelegalno gradnjo. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je bilo predvideno vodno zajetje za 1.400 kubičnih metrov, nelegalno pa je zgrajena štirikrat večja akumulacija s prostornino 5.800 kubičnih metrov."

Šušteršič priznava, da je krivda pri tem zapletu prav mogoče ali pa vsaj delno na plečih investitorja, je pa nastalo tudi neskladje med načrti in podatki v izdanem gradbenem dovoljenju. "Kako je 1.450 kvadratnih metrov površine in tri metre globine zajetja postalo 1.450 kubičnih metrov?" se sprašuje Šušteršič.

Dodaja, da je akumulacija na Rudnem polju komajda dovolj velika, da zadosti najnujnejšim potrebam: "Če bi bile nenavadno visoke temperature oziroma zelo neugodne vremenske razmere, nam tudi ta akumulacija ne bi mogla pomagati. Akumulacija, ki jo delajo v Oberhofu, ima več kot 20 tisoč kubičnih metrov, naših dobrih 5.000 je v primerjavi z njo prav smešnih. Zdaj zimska sezona rešuje center pri njegovem poslovanju oziroma rentabilnost, vsako omejevanje teh aktivnosti bo ogrozilo poslovanje centra, kar je lahko zelo podobna težava, kot jo imajo v Mariboru, ko Športni center Pohorje ogroža izvedbo Zlate lisice, ker je nesolvenčen oziroma celo v postopku prisilne poravnave."

Prehitel jih je nov, strožji zakon o TNP

"Izvirni greh" investitorja je bil storjen že v času pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo Športnega centra, se pravi hotela, v katerega sporna akumulacija ni bila vključena. Za izkop vodnega zajetja so investitorji zaprosili pozneje, ko je že začel veljati nov zakon o TNP. In kot so nam sporočili iz MKGP: "Po novem zakonu o Triglavskem narodnem parku je prepovedano graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine."

V zoprno birokratsko spiralo je trenutno ujet predvsem slovenski biatlon, katerega usoda je vezana na Športni center Pokljuka, kot nam je pojasnil Šušteršič: "Veriga je bila ves čas jasna in zato smo si ta center tudi tako močno želeli. Tak sodoben center namreč omogoča izvedbo tekem svetovnega pokala, prihodki od tekem svetovnega pokala delno financirajo reprezentanco oziroma panogo, panoga pa spet nekako sklene ta krog, ko denar za priprave porablja doma, ne v tujini. Centru prinaša neki dohodek in prav biatlonska reprezentanca je največji uporabnik tega centra."

Brez vode ni snega, brez snega ni biatlona ...

Da se lahko slovenski biatlon utopi v majhnem akumulacijskem jezercu, meni tudi predsednik Zbora za biatlon pri SZS Srečo Barbič: "Ta center je izrednega pomena za nadaljnji razvoj biatlona, vrhunskega in rekreativnega športa, obenem pa je to tudi edini tovrsten center v Sloveniji. Njegova funkcionalna okrnjenost bi predstavljala resno grožnjo za obstoj slovenskega biatlona, izguba tekme svetovnega pokala v biatlonu, ki bi jo to potegnilo za seboj, pa tudi veliko neposredno škodo za blejsko in bohinjsko turistično gospodarstvo ter izgubo delovnih mest v okolju, ki že sicer spada med področja s težje zaposljivim prebivalstvom."

In kakšne so mogoč rešitve? Na MKGP so neomajni: "Možnost za rešitev težave zdaj, ko je Republika Slovenija sprejela nov zakon o Triglavskem narodnem parku in ko poteka postopek pred Evropsko komisijo, je skladnost z gradbenim dovoljenjem. Lastniki oziroma investitorji so dolžni ravnati zakonito. Trenutno je smučarska zveza podala tudi zahtevek za legalizacijo 'črne gradnje' na agencijo, ki bo o njem odločila."

Akumulacija pa ni edina težava Pokljuke

"Optimalna rešitev bi bila legalizacija obstoječe situacije v okviru danih pravnih možnosti, za kar si je prizadeval investitor že nekaj časa," meni Barbič, z MKGP pa so nam sporočili še: "Smučarska zveza Slovenije je 20. avgusta že pridobila dovoljenje za poseg v naravo za zasipavanje vodnega telesa akumulacije v Športno-rekreacijskem centru Pokljuka, kar bi pomenilo uskladitev z gradbenim dovoljenjem. Akumulacijski bazen ni edina zagata v zadevi Biatlonskega centra na Pokljuki, zato razrešitev vseh zadev, vključno z odločitvijo Evropske komisije o tem, kako je zadovoljna z ukrepi Republike Slovenije v zadevi Biatlonskega centra na Pokljuki, pričakujemo leta 2015."