Ažnoh: Nadaljnje delo je resno ogroženo

Kot voda skozi preluknjano vedro so v minuli sezoni iz vrst slovenske smučarske reprezentance v javnost curljali namigi, indici ali pa kar povsem konkretne informacije o nič kaj zavidljivem stanju. Da bi bil položaj povsem paradoksalen so poskrbeli tekmovalci, ki so v rezultatskem smislu naredili precejšen korak naprej. A po končani sezoni je očitno tudi Rasto Ažnoh ocenil, da je vrag odnesel šalo. ''Vodstvo Smučarske zveze Slovenije sem vseskozi opozarjal na nemogoče razmere, s katerimi se soočajo tekmovalci in trenerji. Od začetka sezone pa vse do danes se položaj ni popravil. Zato je strokovno delo na vseh ravneh ogroženo,'' pravi športni direktor, ki sicer ni odločil za ultimativne grožnje ali napoved odstopa, vseeno pa od vodstva Smučarske zveze Slovenije v kratkem pričakuje odgovore in pojasnila, predvsem pa dokončen pobeg iz kalne vode na Podutiški ulici. "Tekmovalci in trenerji so se ukvarjali s številnimi tehnično-organizacijskimi težavami, ki so v pristojnosti vodstva oziroma poslovnega direktorja in primarno posledica slabega finančnega stanja," pojasnjuje Ažnoh in dodaja, da je odgovorne vseskozi opozarjal na blokirane kreditne kartice, neporavnane obveznosti do tekmovalcev in trenerjev, neplačane obveznosti do smučišč in nekakovostno opremo. Kot začasen izhodi v sili je tekmovalcem evropskega pokala in mladincem celo "ukazal", naj si sami plačujejo stroške bivanja in smučarskih vozovnic. "Pri SZS niso bili sposobni zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za izpeljavo že potrjenih programov," se huduje prvi mož reprezentanc, naveličan obljub o sanaciji in vzpostavitvi normalnih razmer.

Ni denarja za sestavljene programe

Po grobih ocenah naj bi dolg do trenerjev skupaj s premijami za tekmovalce znašal 350.000 evrov, še bolj skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da sestavljeni programi za novo sezono za kar 0,8 milijona evrov presegajo zgornjo mejo razpoložljivega proračuna. Ažnohov program, ki je po njegovih besedah minimalna osnova za ustrezen razvoj vseh selekcij in nemoteno delovanje ekipe svetovnega pokala, naj bi namreč stal 2,1 milijona evrov. Po trenutnih podatkih pa naj bi bilo na voljo vsega 1,3 milijona. Ob tem se kajpak poraja tudi vprašanje, kdo bo "alpincem" priskrbel generalnega pokrovitelja in preprečil beg dosedanjih sponzorjev. Po odhodu Bojana Križaja je bil namreč za vršilca dolžnosti poslovnega direktorja predviden Dušan Videmšek, ki pa v jabolko naposled ni ugriznil. Vprašanje pa je tudi, kakšna bo usoda Matjaža Štiblja, ki je sicer prejel zaupnico alpskega zbora, a nato z vodstvom zveze še ni postavil smernic delovanja. "Celoten položaj se še poslabšuje, saj nameravajo pri zvezi zaostale obveznosti poravnati z denarjem, ki je namenjen za nove programe. S tem se ogroža normalno delo. V vrhunskem športu je načrtovanje ključnega pomena. Zaradi ustvarjanja normalnih pogojev za delo, ki bi omogočilo nadaljnje konkuriranjem tekmecem, bi morali nemudoma dokončno oblikovati trenerske ekipe in skleniti dogovore z opremljevalci, s smučišči in še bi lahko našteval," pravi Ažnoh in dodaja: "V primeru krčenja bi bili prisiljeni ukinjati programe. To je z vidika razvoja slovenskega športa nesprejemljivo. Če ne bo prišlo do radikalnih sprememb, normalna izpeljava programov ni možna. To pa bi bil začetek konca slovenskega tekmovalnega alpskega smučanja."

Še brez konkretnega odgovora

V čustveno obarvanem monologu je Ažnoh žogico sedaj podal predsedniku zveze Stanislavu Valantu, direktorju Jaru Kalanu in predsedniku zbora in odbora za alpsko smučanje Antonu Ribnikarju. "Odgovore sem pričakoval že vse od 15. novembra naprej, a jih nisem dočakal," je dejal nekdanji trener, ki sicer z vodilnimi možmi ni dogovorjen za sestanek, zato pa sta Valant in Kalan za prihodnji teden že napovedala srečanje s sedmo silo, na kateri naj bi predstavila "svojo resnico".

"Vodstvo mora s profesionalnim delom zagotoviti sredstva za programe, ki so širšega družbenega pomena. Kot športni direktor alpskih reprezentanc ne morem stati za programom dela, ki bi pomenil propadanje slovenskega alpskega smučanja in izničenje kakovostnega dela v minulih sezonah. Iz izkušenj drugih športnih panog pa je razvidno, da je v Slovenijo možno s pravim delom in pristopom zbrati zadosten obseg sredstev za konkuriranje tujim ekipam," je še enkrat odločno opozoril Rasto Ažnoh.