Planica
Ponedeljek, 14. 12. 2020, 4.00
4 leta
Komentar
Akterji vročega konca tedna se niso zavedali, da je Planica nad vsemi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,00
18
Močnejši petkov potres v slovenski skakalni reprezentanci, ki je imel nato še nekaj popotresnih sunkov – izključitev Timija Zajca in odhod glavnega trenerja Gorazda Bertonclja –, je zaznamoval slovensko zgodbo na domačem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. S prstom kazati le na enega, je brezpredmetno. Na vseh ravneh se bo nekaj moralo spremeniti in prav vsi akterji bodo morali prevzeti odgovornost.
Na domačem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici je bila slovenska reprezentanca prav tako v središču pozornosti, a žal ne zaradi dosežkov naših skakalcev, ki so bili pod pričakovanji – svetla izjema je bil Anže Lanišek, ki postaja vse bolj zrel tekmovalec. Razdor znotraj ekipe je vzbudil največ zanimanja in bil idealen poligon za razprave med ljubitelji skokov po vsej Sloveniji.
V prvi vrsti bi se morali vsi akterji zavedati pomena Planice. Planica je vendarle nad posamezniki. Prav zaradi Planice so se v Sloveniji skoki razvijali in z njo rasli. Zato 20-letni Timi Zajc kljub vroči glavi in nezadovoljstvu ne bi smel med prvenstvom javno udariti po strokovnem vodstvu reprezentance. Njegova pravica sicer je, da lahko izrazi nezadovoljstvo, a bi moral počakati, da pade zastor nad Planico. Morda zaradi mladosti ni pomislil, da je s tem ravnanjem, četudi je govoril resnico, v neprijeten položaj spravil moštvene kolege. Ti so se morali ukvarjati z nastalo tematiko, bivati v napetem ozračju, čeprav so želeli imeti misli le pri skokih, poletih.
Prav tako bi se moral glavni trener Gorazd Bertoncelj odzvati drugače. S tem, da je skupaj z vodjo panoge Gorazdom Pogorelčnikom kaznoval skakalca z izključitvijo in nato celo samovoljno zapustil prvenstvo, je dal nekako vedeti, da težko sprejema kompromise in komunikacija ni njegova najboljša vrlina, o čemer govorijo tudi skakalci. Težko je pričakovati, da se bo vrnil na mesto glavnega trenerja, saj tudi rezultati ne govorijo njemu v prid. In ti so venomer ogledalo opravljenega dela.
Če jih pogledamo nekoliko pobližje, je Lanišek v skupnem seštevku svetovnega pokala na desetem mestu, Bor Pavlovčič, ki je sicer član reprezentance B in ni treniral pod njegovim mentorstvom, mesto za njim. Šele na 24. mestu je nato naslednji prvokategornik Žiga Jelar, Zajc 27., Peter Prevc 32., Anže Semenič 42., Tilen Bartol 52. Dva A-reprezentanta Domen Prevc in Jernej Damjan – sicer trenira po svojem programu – sta bila denimo preslabo pripravljena za tekme svetovnega pokala. Cilj – medalja na svetovnem prvenstvu v Planici – ni bil dosežen, najboljši Lanišek 12. na posamični tekmi, ekipa na moštveni preizkušnji četrta, a predaleč od odličja.
V pokalu narodov je Slovenija na petem mestu. Prav žalostno je, da v zadnjih letih ni videti skoka proti najboljšim, pa čeprav ima Slovenija v Planici in Kranju izvrstne pogoje za trening. Nordijski center v Planici je vendarle med najboljšimi skakalnimi centri na svetu in ga uporabljajo tudi druge reprezentance. A je za to potrebna prava vsebina.
Piramida pa se ne konča pri trenerju. Skakalci so spomladi izrazili nezadovoljstvo in zahtevali spremembe v načinu dela, a niso bili slišani, zato je jasno, da bodo ob slabšem štartu sezone in zlasti na domačem prvenstvu vodilni v panogi in na Smučarski zvezi Slovenije tudi morali prevzeti svoj del odgovornosti za nastali položaj. In ukrepati. Stvari ne peljejo v želeno smer, najboljše nacije so konkretno pred nami.
Ob vsem tem se je treba še posebej zavedati, da v prihodnje odličnih posameznikov ne bo, če ne bodo dobro delovali klubi, ki imajo vse več težav pri preživetju in so vendarle temelj celotne piramide.
Morda pa bo prav ta dogodek vplival na to, da se bo v slovenskih smučarskih skokih začelo premikati v svetlejšo prihodnost.
18