Torek, 14. 5. 2019, 10.47
5 let, 7 mesecev
Sokolje oko
Čas za spremembo? Nekateri so bili naravnost ogorčeni. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,11
V teniških krogih se že nekaj časa govori, da bi morali sokolje oko uporabljati tudi na pesku. Ni ravno redko, da se glavni sodniki odločijo za nerazumne odločitve in tako po nepotrebnem povzročajo slabo voljo.
Ena zadnjih spornih odločitev je bila v nedeljo v dvoboju, ko sta igrala Marton Fucsovics in Nikoloz Basilashvili. Fucsovics je na koncu izgubil po dveh nizih. Zmaga Gruzijca bi bila lahko čista kot solza, a je glavni sodnik sprejel precej nenavadno odločitev. V drugem nizu sta igralca igrala podaljšano igro in Nikoloz Basilashvili je imel na svoj servis zaključno žogo. Prvi servis je zgrešil, po mnenju mnogih pa je bil tudi drugi servis zunaj, a glavni sodnik je menil, da je žogica "prijela" črto.
Marton Fucsovics je sicer odločitev sodnika sprejel relativno mirno. Ta je ob odhodu z igrišča fotografiral odtis žoge in ga tudi objavil na družabnem omrežju. Odziv je bil velik. Sedemindvajsetletni madžarski teniški igralec je ob fotografiji zapisal: "Zadnja točka mojega dvoboja. Nisem želel objaviti, ampak sem za to dobil veliko prošenj … Če bi bila žoga zunaj, bi bila dvojna napaka in še bi imel možnosti, ampak sodnik se je tako odločil." Ali je bila žogica v servisnem polju ali ne, presodite sami.
Podobno izkušnjo je imela v ponedeljek tudi naša Polona Hercog, ki se ni strinjala s sodniško odločitvijo, a je na koncu, tako kot po navadi, obveljala sodniška odločitev. Ob takšnih primerih se lahko odkrito vprašamo, ali ne bi bilo bolje, da bi igralci tudi na pesku imeli možnost sokoljega očesa. Je čas za spremembo?
Sokolje oko je rešilo že marsikatero napačno sodniško odločitev
Že v preteklosti so se na teniških igriščih dogajale tudi napačne sodniške odločitve, zaradi katerih je bil marsikateri igralec prikrajšan za pomembno točko ali celo zmago. Najodmevnejši je dogodek iz leta 2004, ko so v četrtfinalu OP ZDA veliko škodo naredili Sereni Williams. Posnetki so pokazali, da je bila danes ena najboljših igralk vseh časov oškodovana. Zaradi napake so pozneje glavno sodnico Mariano Alves celo izločili s turnirja.
Kako deluje sokolje oko?
Takšni pripetljaji so kar sami po sebi klicali po moderni tehnologiji in dobili so jo leta 2006 – sokolje oko. Gre za sistem, ki temelji na triangulaciji. Večje število kamer, ki so postavljene okoli igrišča, natančno locira, kje je pristala žogica. Sokolje oko se uporablja tako na trdih kot travnatih podlagah, medtem ko naj na peščenih igriščih to ne bi bilo potrebno, saj je na pesku viden odtis žogice.
Zgodovina sokoljega očesa
Sam sistem so testirali že leta 2005. Prvič so ga uporabili na turnirju serije ITF v New Yorku. Na začetku so ga na največjih turnirjih uporabljale le televizijske hiše. Kmalu za tem (leta 2006) so sokolje oko uporabili na Hopmanovem pokalu v Perthu, na turnirju v Miamiju, krst na turnirju za grand slam pa je sokolje oko doživelo na OP ZDA. Igralec je leta 2006 lahko dvakrat na niz zahteval poizvedbo s sokoljim očesom ("challenge"). Danes se sokolje oko uporablja že na večini turnirjev.
Sprva so organizatorji turnirja sami določali število poizvedb na niz, leta 2008 pa je Mednarodna teniška zveza sprejela pravilo, da igralec lahko trikrat na niz zahteva poizvedbo sokoljega očesa. V primeru podaljšane igre vsak igralec dobi dodatno poizvedbo, če v zadnjem nizu podaljšane igre ni, vsak igralec na vsakih 12 odigranih nizov dobi dodatne tri izzive. Če sokolje oko odpove, obvelja sodniška odločitev.
