Zakaj na olimpijskih igrah ni več pištol?

Ko med seboj tekmujejo vrhunski atleti, plavalci, hitrostni drsalci in še kdo, je pomembna vsaka stotinka, tudi tisočinka, zato je pogosto marsikaj odvisno tudi od štarta. Tudi tam se odloča o delčkih sekunde, ki bi lahko bili v cilju odločilni in olimpijskega, svetovnega ali kakršnegakoli zmagovalca že ločili od tistih, ki ostanejo brez naslovov.

Z vpitjem je pri označevanju morda šlo na začetku, pozneje ne več. Zapisi iz zgodovine pravijo, da so antični Grki pred štartom raztegnili vrv in jo, ko je napočil trenutek za to, spustili, medtem ko naj bi s strelnim orožjem štart začeli označevati kavboji v zgodnjem 19. stoletju. Pozneje, sredi 20. stoletja, so v ospredje stopile štartne pištole.

Predelane prav posebne pištole, ki so varjene in ne izstreljujejo nabojev, seveda nikogar ne morejo poškodovati, zato pa ob poku povzročijo oblaček dima, so prvič začeli uporabljati na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu. Že takrat so jih tudi povezali z elektronskimi napravami, ki so merile čas.

Čas je postal vse pomembnejši, zato ...

Šport je vse bolj napredoval in stotinke so bile vse pomembnejše, z njim je seveda napredovala tudi tehnologija, a štartne pištole, kot smo jih spoznali, so preživele desetletja in jih pravzaprav na marsikaterem tekmovanju uporabljajo še danes. Toda na največjih tekmovanjih ne več.

Tisti, ki merijo čas, so o spremembah začeli razmišljati že pred časom. Zato, ker so ugotovili, da je zvok za najboljše športnike na svetu prepočasen, če malce karikiramo. Ugotovili so, da športniki, ki so bolj oddaljeni od štarterja s pištolo, štartajo počasneje. Če je normalen reakcijski čas vrhunskih športnikov nekje med 130 in 140 tisočink, je bil ta pri tistih, ki so bili najbolj oddaljeni, tudi dvakrat, včasih trikrat počasnejši.

To so potem reševali tako, da so zvok pištole povezali z zvočniki, nameščenimi za vsakim izmed športnikov, a tudi pozneje so z natančnimi analizami ugotovili, da je čas tistih vseeno počasnejši. Zato, ker so se številni športniki kljub vsemu odzvali šele takrat, ko je v njihove možgane skozi ušesa prišel zvok poka prave pištole. Šlo je seveda za tisočinke, a te znajo biti na najvišji ravni včasih odločilne.

Vplival je tudi teroristični napad v New Yorku

Vmes se je zgodil tudi teroristični napad na dvojčka v New Yorku, ki je močno zaostril varnostne razmere povsod v zahodnem svetu in štartne pištole, ki ne spadajo med orožja, a jih ni težko predelati v pravo strelno orožje, so kmalu postale težava. Tudi zato so razvijalci razmišljali, kako ustvariti napravo, ki bo čim primernejša. Čez nekaj let našli rešitev.

Pri Omegi, švicarskemu proizvajalcu ur, ki je že dolga leta pomemben partner največjih športnih tekmovanj na svetu, so razvili posebno pištolo, ki to pravzaprav sploh ni več. Naprava ob pritisku na gumb pošlje znak v zvočnik, odda svetloben znak (za gluhe) in hkrati sproži merilec časa.

Prvič so jo preizkusili na zimskih olimpijskih igrah leta 2010 v Vancouvru. Na poletnih olimpijskih igrah dve leti pozneje v Londonu je že postala uraden pripomoček štarterjev. Tako je bilo tudi lani v Sočiju in tako bo prihodnje leto v Riu de Janeiru. Pištol, kot smo jih poznali, v svetu vrhunskega športa ni in ne bo več …