Vid Kavtičnik: Dobitna kombinacija – trojna krona

Trdo je delal že v velenjskem Gorenju, pred dvema letoma pa dobil ponudbo nemškega velikana THW Kiela. Delo s trenerjem Zvonimirjem Serdarušićem in skrbno izbranimi nadobudnimi posamezniki se je obrestovalo. Lani se je veselil naslova nemškega prvaka, pred kratkim je osvojil nemški pokal, a nedelja, 29. aprila 2007, bo z zlatimi črkami zapisna v "Videkovem" spominu. Še tako zveneča imena svetovnega rokometa niso stopila na klubski evropski vrh, mlado desno krilo iz alpske deželice pa se odslej lahko pohvali prav s tem. Ob vsem tem pa ostaja skromen, a hkrati ambiciozem še naprej. Rokomet je njegovo življenje - rad ima tako igranje za klub kot za svojo državo. Čeravno se nemško prvenstvo konča 2. junija, si bo z največjim veseljem vzel čas za pomembno reprezentančno akcijo, pa četudi na račun zasluženega oddiha. Čez nekaj tednov boste dopolnili 23 let, pa se že lahko pohvalite z osvojitvijo elitne evropske lige prvakov … Vsekakor je to zame uspeh kariere. Na to sem čakal celo življenje, vse odtlej, ko sem začel igrati rokomet. Ti občutki so neverjetni. Poglejte, legendarni Stefan (Lövgren, o.p.) je pri 36 letih prvič dvignil pokal. Uresničila se mu je želja, tako kot večini nas v ekipi. To je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi.

Bi lahko to lovoriko primerjali s srebrom z evropskega prvenstva 2004 s slovensko reprezentanco? Ne, tega ne morem primerjati. Gre za dve povsem različni stvari. Prvenstvo 2004 je bilo na doma in je zato vzbujalo prav posebne občutke, ki jih nikoli ne bom pozabil. Letošnji dosežek pa je popolnoma nekaj drugega. Gre za klub, v katerem delaš, služiš. Prisotne so druge emocije. Oboje pa je nepozabno.

Je bilo pred povratno tekmo, ko se je vse začelo z ničle, prisotne kaj negotovosti ob dejstvu, da ste zavoljo poškodb tekmo lahko igrali le z osmimi igralci? Trdno smo bili odločeni, da gremo do konca. Zavedali smo se naše slabosti, a strahu ni bilo. Morda le zaskrbljenost, ker smo vse tekme dotlej dobivali s hitrim ritmom, s katerim smo tekmece "ubili". Tokrat pa ob vseh poškodbah to ni bilo mogoče. A pokazali smo, da znamo zmagovati tudi na drugačen način, morda sem zaradi tega še bolj vesel.

Nemški finale. Bi si bolj želeli, da bi se v boju za prvaka soočili s kakšnim tujim klubom? Pravzaprav je bilo zaradi tega še lepše, saj je nemška liga tako močna, da so skoraj vse tekme derbiji. Za Flensburg smo vedeli, kako igrati, kako ga premagati. Vedeli smo tudi, da ne bo lahko. Poglejte, vse tri evropske lovorike so pobrali nemški klubi, to priča o težavnosti lige. Zato je bil tudi nemški finale v ligi prvakov še poseben izziv.

Ste imeli na finalu tudi slovensko podporo s tribun? Seveda, moji zvesti navijači - moja družina, česar sem vedno izjemno vesel. Morda nekoliko pogrešam slovenske novinarje. Na finalu je bilo poleg nemških novinarjev toliko tujih, a nobenega slovenskega. Zame in verjamem, da za vsakega športnika v moji koži, bi bilo to priznanje, da bi na takšno tekmo kdaj prišel kdo od slovenskih medijev.

Kako ste proslavljali? Bilo je enkratno. Najprej sprejem za dvorano, kjer se je zbralo okoli 10.000 ljudi. Prepevali smo, se zabavali in veselili. Seveda celotna ekipa skupaj vse do zgodnjih jutranjih ur. A se je bilo potrebno hitro spet zbrati za nove tekme.

V žepu imate že dva naslova. Merite še na tretjega? Seveda, želimo si, da bi naredili to, kar še nikomur ni uspelo. Zmagovalna kombinacija - trojna krona - liga prvakov, nemški pokal in prvenstvo. A pred nami so še naporne tekme, stanje na lestvici je napeto. Seveda se bomo potrudili, da pridemo do želenega, a saj veste, še vedno se ukvarjamo s poškodbami, vprašanje je, kdo od poškodovanih bo do konca sezone še lahko zaigral. Pa skočimo še k slovenski reprezentanci. Na SP v Nemčiji zaradi poškodbe gležnja niste nastopili, bi se zdaj odzvali vabilu Kasima Kamenice za pomembni kvalifikacijski tekmi z Makedonijo? Seveda, z največjim veseljem. Za reprezentanco mi je vedno bilo in mi vedno bo čast igrati.

Sezone bo kmalu konec, verjetno načrtujete prav poseben oddih. Morda znova Kuba? Mislim, da letos ne bom potoval kam daleč stran, saj sezona v Nemčiji traja do 2. junija, zatem takoj sledijo reprezentančne priprave in tekme skoraj do konca junija. V Kielu pa pričnemo priprave na novo sezono že 10. julija. Verjetno bom počival doma in se odpravil na slovensko morje. S Kielom imate še enoletno pogodbo. Si tudi nadalje želite ostati v Nemčiji? Če bo klub hotel z mano podaljšati pogodbo, bom z veseljem to storil tudi jaz. Ne potrebujem novih zadev. Tu je dovolj izzivov, vzdušje je krasno, dela se dobro. Pravzaprav si ne želim selitev, ker je tu enkratno.