Četrtek, 5. 4. 2018, 14.53
6 let
V Sloveniji končno na glas o spolnem nasilju v športu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Ljubljana je danes gostila prvi nacionalni forum o spolnem nasilju v športu, ki spada v sklop mednarodnega projekta Evropske komisije - Voice. Kot je povedala vodja slovenskega dela projekta Mojca Dupona Topič s Fakultete za šport, gre za slabo raziskano področje, stanje pa je primerljivo z drugimi državami, zato je ukrepanje nujno.
"Spolno nasilje v športu je še vedno nekakšna tabu tema. Če vemo, da se nekaj dogaja, si nekako zatisnemo oči," je med drugim dejala Dupona Topičeva in opisala dejansko stanje. Nasilje se namreč preprečuje povsod, v delovnem okolju in družini, le v športu doslej ni bilo narejenega skoraj nič.
"Šport pa je posebej občutljiv, saj je v športu pogosto prisoten fizični stik. Tudi v športni borbi gredo športniki čez mejo. Hierarhija je zelo močna. Trener je tisti, ki omogoča razvoj kariere, in tudi športnik je včasih pripravljen iti prek lastnega dostojanstva za uspeh," je dejala.
Nihče se ne želi izpostaviti
V Sloveniji je bilo raziskovalno delo posebej težko, saj se nihče ne želi izpostavljati, zato je bilo športnike težko pripraviti k temu, da spregovorijo. Raziskava je v Sloveniji pokazala na model, v katerem so mlade športnice žrtve predvsem trenerjev. V osveščanje so se zato vključili tudi biatlonec Klemen Bauer, nekdanji košarkar Jaka Lakovič, rokometna vratarka Miša Marinček in nekdanja judoistka Raša Sraka Vukovič, ki so glavni akterji videa o osveščanju.
Kaj je namen projekta Voice?
Projekt Voice naj bi žrtve spolnega nasilja v športu nagovoril predvsem k prijavi nasilja, obenem pa ozaveščal, kaj je dopustno in kaj ne.
Nekdanja olimpijka Sraka Vukovićeva je v razpravi med drugim opozorila, da ljudje v klubih in zvezah molčijo ob nesprejemljivem nasilju, ne nujno spolnem, če so končni rezultat kolajne, posledično pa državna in sponzorska sredstva. In prav misel, da ne ukrepajo funkcionarji v klubih in zvezah, športnika potisne v še bolj ranljiv, celo nebogljen položaj.
Sraka Vukovič: O zlorabah je treba govoriti
"O tem je treba veliko govoriti, da bodo imele žrtve pogum spregovoriti. Mladi športniki ne vedo, kaj je prav, trenerju zaupajo, saj je nekakšen drugi oče in od njega ne pričakujejo razočaranja in zlorabe. Ko se zgodi, ne vedo niti, kam se obrniti po pomoč," je še povedala Sraka Vukovičeva.
Marinčkova je dodala, da je tudi sama šla v šport z mislijo, da gre za čisto zadevo, v kateri štejejo le zmage. Kasneje športnik spoznava negativno paleto od dopinga do nasilja. Sama je prepričana, da moramo doseči stanje, kakršno je recimo v Skandinaviji. Kot je povedala, ji je tamkajšnje stanje iz rokometnih dvobojev najbolj znano, športniki se ne bojijo spregovoriti, kar odvrača tudi morebitne storilce. Obenem pa ocenjuje, da bi morali na temo bolj pripraviti tudi trenerje, a tovrstnega izobraževanja v zdajšnjem sistemu ni.
Kakšne možnosti so že na voljo?
Projekt je pohvalil tudi direktor direktorata za šport na šolskem ministrstvu Boro Štrumbelj in izpostavil možnosti, ki so športnikom že na voljo. Prva je varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj, ki je funkcijo na ministrstvu uradno začel opravljati 1. aprila, druga je aplikacija Olimpijskega komiteja Slovenije "žvižgač" in kot je dodal, se prav zdaj v izobraževanje športnih delavcev vključuje tudi etika v športu.
V razpravi za izboljšanje položaja so padli predlogi o ozaveščanju mladih skozi različne šolske programe in v športnih društvih, kjer bi lahko imeli celo posebno osebo, na katero bi se lahko obrnili, pa tudi o ozaveščanju staršev, ki otroka k športni dejavnosti vpišejo z mislijo, da je tam stoodstotno varen. Več bo treba storiti tudi na področju izobraževanja trenerjev in drugih športnih delavcev.
