Učne ure proti velikanom niso poceni

Če bi iskali ključno vrlino ljubljanskih košarkarjev v prvi domači tekmi nove evroligaške sezone, bi se vsekakor morali okleniti nepopustljivosti, s katero so skorajda kaznovali nekoliko manj zavzeto igro Tau Ceramice v zadnjem delu in bili le nekaj sekund oddaljeni od dragocenega skalpa pravega ''abonenta'' zaključnih turnirjev. Tudi borbenosti ''zmajem'' nikakor ne gre očitati, vseeno pa bi z že zgolj površno analizo morali zaobjeti še osrednji del tekme, v katerem slovenski državni in pokalni prvaki niso bili tako konkurenčni, kot denimo kaže končni rezultat (90:91) ali pa ravnovesje tehtnice v prvi četrtini. Tako so se žal potrdile zle slutnje tistih, ki so svarili pred sila neugodnim žrebom, ki je Unionu Olimpiji sprva namenil težko gostovanje v Badaloni, za odprtje domače evropske sezone pa v ledno tivolsko dvorano potisnil bržkone najmočnejšo ekipo predtekmovalne skupine C.

Dober vtis, a …

Navdahnjena igra v dobršnem delu zadnje četrtine je resda razkrila celo vrsto pozitivnih lastnosti z vseh vetrov zbrane čete Aleksandra Džikića, v kateri je letos po vsaj en košarkar iz sleherne republike nekdanje SFR Jugoslavije. Toda zaključni ''juriš'', ki bi se ob malce večji radodarnosti Fortune lahko končal z novim tivolskim rajanjem, vendarle ne sme zamegliti slabših sekvenc evropske premiere zeleno-bele odprave. Predvsem velika nihanja, ki so že po definiciji lastna igralskim kadrom s pomanjkanjem izkušenj na najvišji evropski ravni, so ob soočenjih z objektivno močnejšimi zasedbami pogosto usodna. Tudi tokratna ljubljanska obramba vsekakor ni bila skladna z zapovedmi srbskega trenerja na tivolski klopi. A nastavke čvrste obrambe je po vsej verjetnosti razbila že narava tekme, ki je namesto grajenja obrambnih okopov ponudila pravi strelski festival, v katerem Baski neizmerno uživajo. V svojem kakovostnem kadru imajo namreč toliko različnih profilov igralca, da je njihov napad pogosto težko rešljiva uganka. Tokrat sta ''zmajem'' največ preglavic povzročala 212 cm visoki Tiago Splitter in le šest centimetrov nižji Mirza Teletović, ki je prav zaradi svoje višine in dobrega občutka za met z razdalje zelo neugoden košarkar. Z metom za tri točke namreč hitro kaznuje prevelik obrambni popust, za nameček pa je učinkovit tudi pod košem. Verjetno odločilno dodano vrednost pa so gostje iz Vitorie tokrat dobili s skokom v napadu v ključnih trenutkih tekme. Tedaj so namreč uveljavili premoč pod obročema in kljub nenatančnosti prihajali do drugih ali tretjih priložnosti. Navsezadnje je bilo tako tudi v zadnji akciji španskih prvakov.

Breme v tretjem krogu

Ljubljančani so torej vnovič plačali ceno pomanjkanja izkušenj in poravnali račun za učne ure proti velikanu evropske košarke. Znana teza, da poraz proti tako uglednemu nasprotniku ni sramoten ali usoden, seveda drži tudi tokrat. Kljub vsemu pa drži tudi povsem preprosto in prvinsko načelo, da Olimpija v želji po izpolnitvi zadanega cilja potrebuje predvsem – zmage. Glede tega bo prihodnji krog, v katerem bo v Ljubljani gostovala rimska Lottomatica s trenerjem Jasminom Repešo in slovenskim dvojcem Sani Bečirovič – Primož Brezec, prelomen. Tretji zaporedni poraz bi namreč že močno načel samozavest, za nameček pa čaka nato Džikićeve izbrance v četrtem krogu vroče gostovanje pri Ülkerju v Istanbulu. Rimljani sicer z ugledno zasedbo, ki je v drugem krogu visoko ugnala Joventut, prvega para točk še zdaleč ne bodo prinesli na pladnju. Toda tudi v ljubljanskem taboru se skriva še kar nekaj neizkoriščenih adutov. Če vidnejši vlogi Mihe Zupana in predvsem Damjana Rudeža dodamo še oba zadnja prišleka (JaJuana Smitha in Franka Robinsona), ki bosta v enem tednu po vsej verjetnosti že zrela za evropski krst, postane jasno, da tudi Džikić še ni razkril vseh kart.