Tadej Valjavec: Vem, zakaj Francoz ne bo nikoli zmagal Toura!

Zelo ste zadovoljni z uvrstitvijo na deseto mesto na letošnjem Touru. Ali bi bili z zmago na enodnevni klasiki Liege-Bastogne-Liege, ki vam je od vseh klasik najbolj pisana na kožo, še bolj zadovoljni? Nikakor. Bolj bi me zadovoljila le višja uvrstitev na Touru ali etapna zmaga na Touru. Na Liegu nikakor ne morem dobro dirkati. Ne vem, zakaj. Konfiguracija mi ustreza, a je ne morem dobro odpeljati. Vem le, če prikolesarim do cilja, je to zame podatek, da sem dober.

Ali bi se s takšno predstavo uvrstili višje na Giru oz. Vuelti? Za Vuelto sem že pozabil, kako se na njej dirka, saj je že dolgo nisem vozil. Glede na to, da je bil Efimkin lani šesti, bi mogoče tudi jaz lahko bil tam nekje. A to je le teorija. Sem bil pa na testih, ki sem jih letos opravil pred Girom in Tourom, nekoliko boljši na teh pred Tourom. Ni bilo velike razlike. Na Touru se povsem drugače dirka kot na Giru ali Vuelti.

Se pravi, da je motivacija zelo pomemben faktor? Seveda. Vedel sem, da je to moja zadnja priložnost za uvrstitev v deseterico. Toliko kot sem letos delal za Tour, nisem še nikoli prej. Popolnoma drugačno glavo sem imel kot na prejšnjih dveh Tourih. Včasih sem vedno čakal gorske etape in mislil, da bom preostale etape že nekako prikolesaril z najboljšimi. Letos sem imel že dovolj izkušenj, da nisem v etapah, ki mi niso bile pisane na kožo, po nepotrebnem izgubljal dragocenih sekund. Tour je takšna dirka, kjer se vsaka napaka kaznuje. Če le obstaja kanček možnosti, da se glavnina razbije na "špico", na veter, ob padcu ali na okrepni postaji, se to zgodi. Letos sem bil vedno pripravljen na to in sem vedno računal le nase.

Ko pogledamo deseterico najboljših, nekako vanjo ne sodita Bernhard Kohl in Christian Vandevelde. Ja. Tudi jaz sem pričakoval, da bosta imela več težav v Alpah. Kohl je bil vedno v špici, kadar je bil dober, a je bil doslej zelo malokrat dober. Vandevelde pa je bil doslej dober le na Giru, a še to le en teden. Tu je bil pa povsem drug. Sam sem računal na to, da ga bo odneslo iz deseterice. Ne vem, kako mu je uspelo. Verjamem pa, da se tudi kdo sprašuje, kako sem bil jaz lahko v deseterici.

Sastre je zmagal Tour. Imel sem občutek, da je odločilno posamično vožnjo na čas odpeljal nekoliko boljše od pričakovanj, kar je pričakovano glede na to, da je imel rumeno majico. Evans pa je bil vsekakor pod svojimi zmožnostmi na uri resnice. Evans je bil zadnji teden povsem "pečen". Skupaj sva bila na doping kontroli po posamični vožnji na čas in je bil zelo zadovoljen s tem, da je zadržal drugo mesto. Tudi v etapah, ki so potekale v Alpah, je zelo trpel, a mu je vseeno uspelo in zdržal je do konca. Nekajkrat sem celo pomislil, da ga bo odneslo.

Bi lahko bili uvrščeni še višje? Mogoče, ampak le v pravem vremenu, ki je značilen za Tour. Peklenska vročina mi ustreza in to je bila neka moja skrita rezerva, ki mi letos ni koristila. Ob vročini Kirchna in Sancheza ne bi bilo v deseterici.

Edino krizo na dirki, katere posledica je bila, da ste zaostali pred samim zaključkom, je bila ob vzponu na Tourmalet. Sam sem kar nekoliko pričakoval, da bo peklensko na Tourmalet. A vseeno sem si dejal, da bom že zmogel brez gela, ki bi ga rajši vzel le pred zaključnim vzponom. Ob krizi sem ga popil in sem bil hitro dober. To je bila moja napaka, saj gel (sladkorji, op. p.) vzamem le, ko vem, da bo nato "letelo". Sicer mi ne koristi in ga nima smisla popiti, saj si nato "zapacan".

Je bila letos kakšna etapa, da ni bil tempo že od štarta maksimalen? Sedaj moram pa zelo premisliti. Imam v glavi, da le eno etapo ni "letelo". Mislim, da je bila to druga etapa, ko je "na veter odneslo" Menčova ali v tretji etapi. Prejšnja leta je šlo velikokrat počasi od štarta. Pa tudi kakšen beg na "ler" so včasih pustili. Letos se je pa vedno našla ekipa, ki ni bila zadovoljna s situacijo. Polovili so ubežnike, nato pa je bil spet nov pobeg. Pa zopet ista zgodba. Ne pomnim dirke, da bi vseskozi tako "letelo", kot je letos. Predzadnjo etapo pred kronometrom, ko je nekatere ulovila časovna zapora, je v prvi klanec vseskozi "letelo" 40 kilometrov na uro. Spredaj je bila skupina v begu s petdesetimi sekundami prednosti. Ko sedaj pogledam nazaj, kaj se je dogajalo, se sprašujem, kako sem to lahko preživel. Če si dober, je nekoliko lažje. Velikokrat sem si rekel, če je meni težko, kako je potem šele drugim.

Peking, Varese … ? Na svetovno prvenstvo v Varese ne grem, saj mi trasa ne ustreza. Najprej bodo olimpijske igre ter nato še dirka po Nemčiji in dirka po Poljski. Devetega avgusta bo cestna dirka v Pekingu, kamor pridem dan prej oziroma dobesedno na štart. Menim, da mi to ne bo škodilo, saj verjamem, da bom veliko bolj neobremenjeno pričakal štart dirke. Poznam nekaj podobnih primerov sotekmovalcev in upam, da bo to zame najbolje. Kaj bom sposoben doseči, je težko napovedati. Lahko bi napovedal za etapno dirko, za olimpijsko pa ne morem. Motiviran sem in želim poseči v boj za najvišja mesta.

Ostali trije člani ekipe? Vam ustrezajo? Vsekakor sem vesel izbire selektorja, saj vem, da se bomo lahko dogovorili in mi bodo pomagali ali jaz njim. Tudi številčno bomo enakovredni najboljšim reprezentancam, ki bodo nastopile s petimi kolesarji.

Glede na to, da ne verjamem, da se boste odpovedali nastopom na tritedenskih dirkah, a vseeno: katero desetdnevno ali sedemdnevno dirko bi radi zmagali? Dirko po Švici, ki je zame najlepša dirka na svetu. Švica oziroma tamkajšnji teren mi zelo ustreza, saj sem največje uspehe dosegel tam. Na dirki po Romandiji sem bil 4. in na dirki po Švici 5. Ne verjamem, da se bom še kdaj lotil Toura, Gira ali Vuelte. Meni se ni težko celo leto pripravljati na določeno dirko, vendar bi rad ob sebi imel družino.

Dejali ste, da ste se na letošnji Tour maksimalno pripravili. Kaj to pomeni? Vse treninge sem naredil po programu. Ne glede na to, ali je deževalo ali snežilo, ali je bilo toplo ali le tri stopinje Celzija. Program sem v celoti izpolnil in nisem odstopal od začrtanega. Tudi zdravje mi je dobro služilo. V veliko pomoč mi je tudi dejstvo, da sem začel zaupati vase. Med dirko se ne zaganjam več za hitrejšimi, pač pa nadaljujem s svojim tempom.

Kaj menite o Francozih, glede na to, da ste že sedem mesecev v francoski ekipi Ag2r-La Mondiale? Sem se jih že malo navadil. V začetku je bilo zelo težko. So "težki" in podobni furmanskim konjem in jih ne moreš premakniti niti za milimeter. Verjetno so zato tudi najboljši navijači na svetu. Zato je Tour takšen kot je, saj so ljudje nekoliko čudaški. Sem pa ugotovil, zakaj Francozi nikoli ne bodo zmagali Toura. Ker so vso sezono le doma, trenirajo doma, če je mraz, ne trenirajo, če je maser v bližini in ga ne zmasira zastonj, se ne bodo masirali. Enostavno razmišljajo "po francosko", to je zanje povsem normalno. Nič ne vložijo v to, da bi bili boljši. Njihova filozofija je takšna in jih ne boš premaknil. Sam sem imel kar nekoliko težav z njimi, ker sem veliko na pripravah zdoma.

Se pravi, da niso le Gorenjci "škrti"? Ne.