Sani Bečirović: Le Sagadinovi treningi bolj peklenski

Čeprav se je CSKA letos znašel v vihravi rezultatski sezoni in krepko zaostal za dosežki minulih sezon, pa verjetno pogodba moskovskega velikana godi slehernemu košarkarju … To je enkratna priložnost za vrnitev na veliko sceno. Ob prihodu v Moskvo sem tudi sam hitro spoznal, da gre resnično za evropski klub, ki se spogleduje z merili klubov iz severnoameriške poklicne lige NBA. Klubsko vodstvo poskrbi za vse. Od a do ž. Naloga košarkarja je zgolj igranje košarke. Štejem si v čast, da sem postal del tega kolektiva.

Življenjska priložnost ali hkrati tudi beg iz Turčije? O Turčiji in Türk Telekomu vse lepo. Poudaril bi, da so se ljudje okrog mene maksimalno trudili. Klub je dobro organiziran in predvsem finančno zelo stabilen. Žal pa se je zataknilo na rezultatski ravni. V ekipi ni bilo prave 'kemije'. Izgubili smo nekaj tekem, ki jih nikakor ne bi smeli. To se je poznalo tako ne lestvici kot tudi v ekipi, saj je bilo prisotno kar nekaj živčnosti. Vse skupaj se je nato le stopnjevalo. A nastavki so bili dobri. Verjamem, da se bo klub razvijal in napredoval. Če me ne bi snubil tako velik klub, kot je moskovski CSKA, bi zanesljivo vztrajal vsaj do konca sezone in morda še dlje.

A tudi Moskovčanom se je zataknilo prav pri rezultatu. Je še vedno možno čutiti razočaranje ali pa se je le-to že sprevrglo v zagnanost pred novimi izzivi? Čuti se predvsem to, da so bili igralci vajeni uspehov. Gre za skupino košarkarjev, ki je redno nastopala na zaključnih turnirjih evrolige. Zato verjamem, da jim je zelo težko tekme drugega dela sezone spremljati le pred malimi ekrani. A to se v športu dogaja. Zagnanosti nikomur ne manjka. Prišel sem ravno pred premorom, ki ga je trener Jonas Kazlauskas izkoristil za peklenske priprave. Ko govorim o peklu, ne pretiravam. Takšen sistem sem doslej v svoji karieri doživel le pri Zmagu Sagadinu. Pomembno pa je, da smo vsi skupaj zdržali te napore. Zdaj smo pripravljeni na zaključni del sezone.

Je vse napore brez težav zdržalo tudi vaše telo? Pred odgovorom bom potrkal ob leseno površino. Da, zdržal sem brez večjih težav. V zadnjih letih resnično nimam več tolikšnih težav z zdravjem. Priznam pa, da sem bil ob prihodu v CSKA nekoliko zadržan, tudi zato pred novinarji nisem bil pretirano zgovoren. Vedel sem, da je tukaj vsak trening kot tekma. Poleg tega me je čakal niz treningov. Vesel sem, da nimam težav. Zdaj z veseljem pričakujem tekme. Kot vse kaže, je tisto najbolj črno poglavje moje kariere, ki so ga zaznamovale poškodbe, preteklost.

Motivacije vam verjetno ne primanjkuje. Imajo v vašem scenariju kakovostne predstave vlogo ključnega argumenta za podaljšanje sodelovanja tudi pred novo sezono? Prav gotovo. S takšnim razmišljanjem sem prišel v Moskvo. V prvi fazi se moram dodobra vključiti v sistem in upoštevati trenerjeva navodila. Vem tudi, kaj bo moja naloga. S svojo kreativnostjo naj bi povezoval igro ekipe v napadu. Jasno pa je, da moram maksimalno korektno odigrati tudi v obrambi, saj Kazlauskas omenjenemu elementu pripisuje veliko vrednost. Želim upravičiti zaupanje in izpolniti pričakovanja trenerja in klubskih veljakov. Če bom pri tem uspešen, bi se verjetno lažje dogovorili za nadaljnje sodelovanje.

Prav klubska nestanovitnost je ob poškodbah rdeča nit vaše kariere. Navsezadnje je CSKA že trinajsti klub še pred dopolnjenim tridesetim letom. Imate ustrezno razlago za toliko selitev? Razlaga je povsem preprosta. Vse skupaj bi pripisal spletu okoliščin. Lep primer je denimo Panathinaikos. Ne bi bilo težav, če se v klubu ne bi nakopičilo kar nekaj zvezdnikov. Sam sem bil prisiljen iskati novo klubsko okolje. Tudi pri Lottomatici sem imel kljub dobrim predstavam kar nekaj smole. Po dveh mesecih je namreč odšel trener Jasmin Repeša, ki me je skupaj z Dejanom Bodirogo pripeljal v Rim. Po sezoni je odstopil tudi slednji, tako da smo se na seznamu za odstrel znašli tujci. Prva sva bila Primož Brezec in jaz. Povedal pa sem tudi, da bi lahko kar nekaj sezon prebil v Türk Telekomu. Imajo dvorano, vizijo, denar … V dveh ali treh letih bi ustvarili močno ekipo, ki bi se borila za vrh. A nato je prišel CSKA. Priznam pa, da si tudi sam želim v enem klubu igrati vsaj dve ali celo tri sezone.

Nestabilen pa je tudi vaš reprezentančni status. Kot vse kaže, vas selektor Božidar Maljković ne vidi v izbrani vrsti za nastop na EP 2011. Vas zgodnji odpis preseneča, nemara celo žali? Užaljen nisem. Sem pa presenečen. Predvsem zaradi načina. Po svetovnem prvenstvu nisem bil v stikih s predstavniki Košarkarske zveze Slovenije. Ko so mi na uho prišle govorice, na katere se sicer sprva nisem želel ozirati, pa sem le vzel telefon in poklical direktorja reprezentance Mateja Avanza. Jasno mi je dal vedeti, da selektor ne računa na moje usluge. Vizijo in posledično izbiro novega selektorja je treba spoštovati. Brez zamer. To je šport. Fantom želim veliko sreče. Vselej bom navijal za Slovenijo in našo košarko.

Meniti, da se je vaši pomoči selektor odrekel zaradi sporne kakovosti, statusa pogosto poškodovanega igralca ali nemara celo značaja? Če sem iskren, se v to zgodbo nisem poglabljal. Zaradi svojih poletnih načrtov sem želel vedeti, koliko je ura. To je vse. Če bi bil del ekipe, bi se z veseljem odzval vabilu. Zdaj bom imel več časa za počitek, družino in pripravo na novo sezono. Prosto poletje mi bo na koncu prišlo zelo prav.