Prvi knjižni prevod Mateje Pintar. Ali to pomeni njeno športno slovo?

Vedno dobrovoljna Mateja Pintar je v preteklih letih že najmanj dvakrat poskrbela za veselje med slovenskimi ljubitelji športa. Najprej leta 2004, ko je komaj 19-letna na paraolimpijskih igrah v Atenah osvojila zlato olimpijsko medaljo v namiznem tenisu, in potem še štiri leta pozneje, ko je šampionsko igro nadaljevala tudi na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je osvojila bronasto medaljo.

Ko smo jo lani povabili k obsežnemu intervjuju za Sportal, se je zdelo, da športu še ne misli reči zadnje besede, zdaj je ta odločitev vedno bližje, priznava 29-letnica iz Praprotnega pri Škofji Loki.

Usklajevanje športa in službe? Misija nemogoče.

Razlog za takšno razmišljanje niso poškodbe, te so za zdaj pozdravljene, pač pa težavnost usklajevanja službe in športa.

Če bi se od namiznega tenisa dalo živeti, potem bi bila odločitev težja, tako pa se zdi precej bolj preprosta.

"Ugotovila sem, da bom službo in šport zelo težko usklajevala," priznava Pintarjeva. Ne predstavlja si, da bi po službi še enkrat toliko časa preživela na treningu, brez treningov pa seveda ne more pričakovati uspeha, brez službe pa si ne more zagotoviti sredstev za trening. Začaran krog. Odpovedovanj in usklajevanj.

Bodoča magistra prevajalstva in njen prvi knjižni prevod

Pintarjeva, ki je tik pred zaključkom študija prevajalstva na filozofski fakulteti, manjka ji le še magistrska naloga, svoje znanje nemškega in angleškega jezika že dlje časa uspešno uporablja v praksi. Prevaja za različne naročnike, pred dnevi pa je izšel tudi njen prvi knjižni prevod. Gre za knjigo z naslovom Spreobrnjeno srce, ki je izšla pri založbi Učila International.

Že od nekdaj si je želela prevajati literaturo in ko je dobila priložnost, jo je zgrabila z obema rokama, je priznala Pintarjeva, ki se že loteva svojega naslednjega prevajalskega izziva. Ta, kot pravi, prinaša posebne vrste odgovornost.

"Ko se zaveš, da bo tvoje delo natisnjeno in da ga bo prebralo večje število ljudi, takrat začutiš, kako velika odgovornost je to," poudarja Pintarjeva, ki knjige, ki je izšla pred dnevi, sicer še ni videla, bo pa to vsekakor dogodek, ki ne bo minil brez čustev.

Kaj pa športna kariera?

Čeprav je gostobesedna svetlolaska še lani načrtovala vrnitev v namiznoteniške vode skozi velika vrata, zdaj o tem vse manj razmišlja. "Trenutno se bolj posvečam delu. Ugotovila sem, da je za dosego norme za uvrstitev na paraolimpijske igre v Riu leta 2016 že prepozno, poleg tega me skrbi, da se mi ne bi poškodba obnovila," pravi in dodaja:

"Verjetno se vse bolj pomikam v naslednjo kariero, kot pa vračam k prejšnji. Pri sebi sem sicer to že razčistila, uradno pa še ne bom rekla, da je ta zgodba končana. Če si slučajno premislim," dodaja Pintarjeva.