Primož Pori: Nisem nikakršen čarovnik

Doktor znanosti in profesor športne vzgoje na ljubljanski fakulteti za šport je 1. oktobra prevzel vodenje članske ženske reprezentance, ki jo je zaradi neuspehov po štirih letih moral zapustiti nekdanji Porijev nadrejeni Robert Beguš. Pri 34 letih sila spoštovan strokovnjak iz Slovenj Gradca, ki slovi po izjemno dobrem delu z mladimi rokometašicami. Danes trener Škofje Loke in do pred kratkim selektor kadetske reprezentance Slovenije si ne dela iluzij. Pravi, da bo poskušal ekipo znova pripeljati na veliko tekmovanje. Prvi velik izziv bodo že novembrske predkvalifikacije za nastop na SP 2009.

Pred 14 dnevi ste po hitrem postopku prevzeli mesto prvega strokovnega moža ženske članske reprezentance. Ste ob ne ravno blestečih rezultatih zadnjih let imeli kaj pomislekov o vodenju reprezentance? Edini pomislek je bil glede mlade reprezentance, s katero smo v zadnjih letih delali z vsem srcem in vanjo vložili veliko truda. Sedaj jo zapuščam in se podajam v novo področje, kar je zame velik izziv. Z vidika stanja članske reprezentance ni bilo pomislekov. Počutim se popolnoma suverenega in seveda mi je v veliko čast voditi to reprezentanco.

Vaš predhodnik je skoraj popolnoma pomladil ekipo (na zadnji akciji od starejših le Stefanišinova in Odrova), vi ste se odločili na pomoč poklicati še Vesno Puš in Špelo Cerar. Čemu? Pri sestavi ekipe me je vodila kakovost. Trenutno ne vidim nobene mlajše igralke, ki bi lahko prevzela odgovornost na mestu leve zunanje, zato sem povabil Špelo Cerar. Slednja je že mislila končati kariero, a ostala, se vrnila na Krim, kjer sedaj nosi veliko odgovornost. Ob njenih kakovostih pa bo lahko hkrati izkušnje prenašala na mlajše. Kar se tiče Vesne Puš – gre za eno največjih bork v slovenskem rokometnem prostoru. Ima znanje in izkušnje, je nepopustljiva. Ocenil sem, da to ekipa potrebuje. Zelo sovpada z mojim konceptom dela, ki sem ga zastavil. Sergeja Stefanišin je sodelovala že prej in je nesporno prva vratarka naše reprezentance.

Ste že izbrali kapetanko? Pravkar sva se pogovarjala s pomočnikom Boštjanom Brulcem. Meniva, da bi to nalogo lahko prevzela Špela ali Vesna. Pred odločitvijo se bova posvetovala še z njima.

Glavno vodilo oziroma strategija pa je … Nisem nikakršen čarovnik in si ne delam utvar, da lahko v nekaj dneh naredimo čudeže. Glavno vodilo bo dvig kakovosti ženskega reprezentančnega rokometa. Želim si ustvariti pozitivno klimo in dekletom vcepiti borbenost na igrišču. Robijevo (Beguševo, op. p.) delo bomo nadaljevali. Z njim sem v preteklosti dobro sodeloval, njegov način dela mi je poznan. Tudi spremembam sem ves čas sledil, neumno bi bilo uvajati drastične spremembe. Predvsem moramo še naprej slediti evropskim trendom, tudi če zato naredimo več napak.

S kakšno igro torej? Predvsem mora biti naša močnejša stran obramba, s katero si lahko priigramo lahke gole iz hitrih protinapadov. Težili bomo tudi k hitremu izvajanju centra. Znano je, da Slovenke nikoli niso bile tako dobre 'napadalke', zato moramo izkoristiti tisto, v čemer smo dobri. Rad bi, da bi vse igralke lahko sledile hitremu tempu. Danes so igralke mnogo bolj enakovredne, kot so bile takrat, ko je bilo v ekipi več starejših.

Pa vseeno mnogokrat omenjamo mlade igralke, ki pa bi glede na izkušnje v klubih in reprezentanci, počasi že morale prevzemati tudi odgovornost … To je povsem res. Zavedam pa se, da so mnoge bile zapostavljene, da niso dobivale pravega priznanja in pozornosti tako v klubih kot reprezentanci. Zato so vse manj samozavestne in z vse več dvomi vase. S časom jim to želim povrniti in počasi bodo res morale prevzemati odgovornost tudi na svoja pleča. To je naša edina pot k uspehu.

Ta teden se mudite na pripravah v Krškem. Bodo slednje neke vrste uvertura v novembrske kvalifikacije za svetovno prvenstvo? Definitivno. Časa ni na pretek, zato bomo v tem tednu poskušali vpeljati povratnice in uigrati ekipo. Na prvem ponedeljkovem treningu je bila evforija velika, a mene zanima predvsem, s kakšnimi občutki se bomo razšli. Zagotovo nam zelo prav pride tudi lovorika Slovenije ter tri tekme, kjer pa rezultat ne bo pomemben. Osredotočili se bomo na igro, pomanjkljivosti in prednosti.

Hrvaška in Srbija, ki se bosta decembra udeležili tudi EP v Makedoniji, sta nedvomno tekmeca po meri … Vsekakor. Sploh Srbija, ki bo absolutno najstarejša ekipa na EP, saj bo njena povprečna starost okoli 26 let. Za nas bo tako dovolj primeren nasprotnik, bržkone jo bomo lažje dohajali v taktičnem smislu. Hrvaška je po mojem mnenju korak pred nami, kar se kaže tudi v kontinuiteti uvrščanj na velika tekmovanja. Bo pa dober preizkus tudi za naš novembrski kvalifikacijski turnir, saj nas tam čaka Črna gora, s katero so se Hrvatice nedavno kosale in imele veliko težav.

Novembra vas čakajo predkvalifikacije v Črni gori skupaj z Italijo, Azerbajdžanom, Finsko, Bolgarijo in domačinkami. V kvalifikacije za SP vodi le prvo mesto … Za nas bo ta turnir, ko bomo odigrali pet tekem v šestih dneh, naše evropsko prvenstvo. Tja bomo šli z namenom osvojiti turnir. Ne bo lahko, saj ni nobena nasprotnica 'outsider'. Rokomet je šel namreč toliko naprej …

Ko ste sprejeli nalogo novega selektorja, je predsedstvo postavilo kakšne zahteve? Ni bilo nikakršnih pritiskov Rokometne zveze Slovenije. Seveda pa so tiha pričakovanja – uvrstitev na veliko tekmovanje. Moja filozofija je, da je treba verjeti v uspeh. Podelili so mi mandat za osem mesecev in v tem času bom poskušal storiti vse za napredek.