Sreda, 2. 7. 2008, 17.11
9 let, 2 meseca
Primož Kozmus: Visoka pričakovanja so zame izziv

V Velenju je imel za novo stimulacijo pri treningu odlično tekmovalno konkurenco. Met kladiva so organizatorji mitinga za Korla spromovirali in njegovo disciplino postavili v ospredje. Sportalov športnik tedna je navdušil z dvema metoma prek 80 metrov in preden ju je na odru za zmagovalce gledal zviška, premagal Madžara Krisztiana Parsa in Slovaka Liborja Chafreitaga. "Hvala, organizatorji."
Ali hrvaška olimpijska pripravljalna baza ponuja vse, kar potrebujete? Tu imamo z ekipo mir. Smo skupaj z Mirom Vodovnikom. Tu se na igre v Pekingu pripravljajo tudi Hrvati. Tri do štiri tedne bom agresivno treniral. Mečem težja kladiva, tudi do 16 kilogramov. Izboljšati moram namreč moč, tehnika vrtenja in izmeta je zelo dobra. Ta je bolj ali manj prirojena. Pred odhodom v Azijo bom 20. julija tekmoval še na državnem prvenstvu.
Sezona metalcev, ker je samo na prostem, je kratka. So samo treningi zato monotoni? Traja samo od konca maja do začetka oktobra. Zato morajo biti treningi različni. Za njih skrbi trener. Pomembna je tudi fizioterapija. Vzdušje mora biti dobro, motivacija pa visoka. Dobri letošnji rezultati, nazadnje tudi zmaga v Velenju, mi dajejo elan za naprej. Pred napornimi, zaključnimi treningi je bilo tudi za psihološko stabilnost dobro zmagati. Znam se tudi sprostiti, a ko se dela, se dela.
Po lanskem srebru na svetovnem prvenstvu v Osaki z 82,30 ste zastavili projekt – v petih letih do svetovnega rekorda. Ali ni celo preambiciozen? Načrti morajo biti ambiciozni, za še večjo motiviranost. Po metu 81,21 metra na svetovnem prvenstvu v Parizu leta 2003, šestem mestu na olimpijskih igrah v Atenah in lanskem uspehu je logično, da smo si postavili omenjeni cilj. Z ekipo verjamemo vanj. Imam dobro ekipo, sponzorsko je projekt pokrit. V njej so trener Vlado Kevo, fizioterapevt Halid Nasi, bioterapevt Marjan Ogorevc in nutricist Severin Lipušček.
Torej bodo igre v Pekingu samo vmesna postaja na poti do Londona 2012. Ali čutite pritisk, ko Slovenija od vas pričakuje kolajno? Sploh ne. Potem ko sem lani v Osaki zelo dobro vrgel, vem, da zmorem veliko. Visoka pričakovanja me dodatno motivirajo. Pritiska ne čutim, če ljudje verjamejo v cilje, ki smo si jih postavili. Celo prav se mi zdi. Dajo mi spodbudo za naprej.
Met kladiva je na največjih mitingih odrinjena disciplina. Ali je zanjo logističen zalogaj res prevelik? Ne logističen, po mojem mnenju je za mnoge prevelik lobističen zalogaj. Z lahkoto bi se dalo na štadionih zvišati zaščitno mrežo in bi bilo za varnost zelo dobro poskrbljeno. Ne vem, zakaj ni interesa. Očitno so drugi večji.
V metu kladiva je konkurenca doma v vzhodni Evropi. Mejniki so zelo visoki, rezultati odlični. Nekdaj naj bi bili doseženi z dopingom. Ali verjamete, da se jih da preseči samo z delom? Verjamem v delo, a gre še za dodatek k njemu. Trener mora poskrbeti še za pravi sistem treninga. Potrebno je analizirati nastope in prihodnje še izboljšati. Pomembna je prehrana, fizioterapije, čas in sreča. O dopingu pa, vsak si izbere svojo pot. Če se mu omenjena zdi prava, naj hodi po njej. V letošnji tekmovalni sezoni me je samo izven tekmovanj protidopinška komisija obiskala šestkrat. Tako je prav.
Kako je s podmladkom metalcev pri nas? Kako se spominjate začetkov? Malo jih je. Malo je trenerjev, malo je izkušenj za preboj v ospredje. Za metalce ni pravih pogojev. Začel sem s 15 leti, s 5-kilogramsko kroglo na vrvi. Pionirji začnejo s štirikilogramsko. Že z "odraslo", sedemkilogramsko sem na mojih prvih olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 brez trenerja pregorel. Zanj ni bilo denarja, sam pa na pripravah v Avstraliji nisem bil kos nalogi. Nisem našel rešitve. Ko ti ne gre, toneš vse globlje. V Atenah mi ni prizanesla poškodba.
So poškodbe, predvsem hrbtenice, zdaj že preteklost? Zdaj je to že mimo. Najtežje je, ko ne veš, za kaj gre, kakšna naj bo diagnoza zdravljenja. Najbolj je koristila toplotna masaža. Zdaj hodim na terapije dvakrat, trikrat na teden. Poškodbe hrbtenice so specifične poškodbe metalcev. Zaradi rotacije so pogoste tudi poškodbe kolen.