Primož Kozmus: Borba za pravice športnikov in pokojnine je bil velik minus za moj ugled

Zlat, srebrn in bronast s svetovnih prvenstev, pohvali se lahko tudi z zlatom z olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu in srebrno medaljo, ki jo je osvojil lani v Londonu. Zato ne čudi, da je deležen največje podpore s strani krovne slovenske organizacije, a 15.000 evrov, kolikor jih dobi, je le manjši del celotne denarne pogače, ki jo potrebuje za pripravo na novo sezono, v kateri bo spet lovil odmevne dosežke na največjih tekmovanjih. Koliko porabi, ne želi deliti z javnostjo, a pravi, da je s tem, kar je dobil, zadovoljen. "Zveza se trudi po najboljših močeh in daje, kolikor lahko. Če ne bi bil zadovoljen s pogodbo, je ne bi podpisal. Sam imam srečo, da nimam težav z zapiranjem finančne strukture za normalno delovanje na najvišji ravni, zato se res ne morem pritoževati. Žal vsi nimajo te sreče," pravi 33-letni Dolenjec, ki je v odkritem intervjuju za bralke in bralce Sportala povedal še marsikaj.

Začetek sezone se bliža. Kako potekajo priprave? Za zdaj gre vse tako, kot bi si lahko le želel. Trenutno treniram v Medulinu na Hrvaškem, opravil sem vse, kar sem načrtoval. Pozimi sem delal previdno in manj intenzivno. Metal sem bolj malo, delal sem predvsem na splošni pripravi. Aprila sem začel s ključnim ciklom priprav. Zdaj delam na polno. Za zdaj je vse dobro, poškodb ni, tako da lahko le potrkam na les. Upam, da bo tako tudi ostalo.

Trenerja nimate, a ste okoli sebe zgradili številčno ekipo strokovnjakov z vseh področjih. Ste se na nov način dela povsem prilagodili? Ste v treningu še kaj spremenili? Letos je malenkost drugače, a nič posebnega. Delam po sistemu 2-1 in 3-1, kar pomeni, da dva dni treniram in en dan počivam oziroma da treniram tri dni, pa si potem vzamem dan počitka. To je manjša sprememba, sicer pa so treningi in vaje podobni. To niso novosti, ki bi odločilno vplivale na rezultat, a so bile potrebne. Nisem več tako mlad. Mišice niso več tako elastične, kot so bile. Potrebujem več počitka. Sem in tja moram tudi kakšen trening opraviti manj intenzivno. Leta se poznajo.

V preteklosti ste že presenetili z, kot se je izkazalo pozneje, začasno prekinitvijo atletske poti. Se lahko zgodba ponovi? Dvomim. Zdaj imam dovolj motiva. Rad treniram in tekmujem. Na treningih je z mano Marko Špiler, ki je mlad in zelo zagnan, jaz pa sem tisti, ki ima izkušnje. En drugega spodbujava. Seveda je vse skupaj odvisno tudi od poškodb, a če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, bom zagotovo nastopal do naslednjih olimpijskih iger.

Načrti za novo sezono? Nastopati bom najverjetneje začel na mitingu v Slovenski Bistrici. Če ne tam, pa zagotovo v Velenju, potem pa naprej. Letos želim veliko tekmovati. Kakšne rezultate pričakujem? Res je, da sem si letos vzel nekaj več počitka, a tako je bilo tudi lani, zato se ne bojim, da rezultati ne bi bili na ravni lanskih. Pravzaprav sem prepričan, da bodo celo boljši. Glavni cilj je seveda svetovno prvenstvo v Moskvi. Tam si želim kladivo vreči prek 80 metrov, še bolj pomembno kot to pa je, da bom skozi celotno sezono dosegal dobre rezultate.

V Moskvo po zlato? Zmage na svetovnem prvenstvu ne bom napovedal, cilj je predvsem medalja. Želja je seveda zlata, a lahko se zgodi tudi to, da me čaka slaba sezona in bom ostal brez katerekoli medalje. Ne želim se zaletavati z izjavami, trenutno težko dajem kakršnekoli napovedi. Najprej moram začeti sezono, potem bom šele videl, kje sem. Zlatih medalj ne bom več napovedoval.

Ste zdaj, ko se zazrete v preteklost, zadovoljni s srebrom, ki ste ga osvojili v Londonu, ali ostaja grenak priokus, ker niste bili zlati? Srebro kot srebro je super, a povsem zadovoljen ne morem biti in tudi nisem. Zamudil sem namreč priložnost, da bi bil zlat. Priložnost je bila ponujena na pladnju. Če bi metal normalno in tako, kot znam, bi lahko ubranil olimpijski naslov iz Pekinga, a ga pač nisem … Tudi jaz delam napake, tudi jaz nisem brezhiben. V Londonu sem naredil napako in zato nisem zmagal.

Po letu 2008 in prvem velikem uspehu je bila vaša priljubljenost na vrhuncu, zdaj se zdi, da to ni več tako. Se strinjate? Zagotovo se. Moja priljubljenost v javnosti se je zmanjšala zaradi več dejavnikov. Nabralo se je vsega po malo. Ljudje so se me malce naveličali, bolj so me spoznali. Nekateri potencirajo le napake, ki jih seveda imam in sem jih delal. Zagotovo je na priljubljenost vplival tudi moj odhod iz atletike in potem vrnitev. Seveda je bil velik minus za moj ugled tudi borba za pravice športnikov in pokojnine, pri kateri sem se javno izpostavil in bil videti kot nekdo, ki si želi nagrabiti denar. Potem pa je tu še kratek skok v politiko, kar je seveda razjezilo marsikoga. Tako pač je, a to moram vzeti v zakup. Ne morejo te imeti vedno vsi radi.

Bi zdaj, če bi se vrnili v preteklost, ravnali drugače? Glede borbe za pravico športnikov še vedno trdim, da sem ravnal pravilno in se boril za nekaj, kar bi nam moralo pripadati. Glede politike pa … Sam nisem bil nikoli politično aktiven, sem pa za politiko. Ne levo, ne desno, ampak dobro politiko. Zagotovo se, če bi se vrnil v preteklost, ne bi izpostavil tako, kot sem se, drugo pa bi ponovil. V Sloveniji je pač tako, da se moraš, če želiš storiti korak naprej, nekomu priključiti. Moraš imeti podporo. Z vsem skupaj sem pridobil to, da sem praktično edini atlet, ki se je lahko pripravljal povsem sam in ni imel finančnih težav.

Kako je s finančnimi prilivi zdaj? Dobro je, čeprav se kriza malce pozna, a sponzorji me še vedno podpirajo. Tudi s strani Atletske zveze Slovenije je podpora dobra. Imam to, kar potrebujem. Pokrijem vse stroške, ki jih prinese sezona, hkrati pa mi ostane še dovolj za dobro življenje. Glede sponzorjev in strokovnih krogov imam zelo dobro podporo.

Za konec še malce bolj zabavna tema. Vaš pevski prvenec in videospot, v katerem ste se pojavili pred kratkim … (smeh) Mislim, da sem vsem pokazal svoj pevski talent. Ne, ne. Verjetno ste videli, da to ni zame. Sam sem vedel, da bo tako, a sem z veseljem pristopil k projektu. Bilo je zabavno, zadeva je bila dobro narejena, le izvajalec je bil slab. Slovenski glasbeniki naj se ne bojijo, da bodo dobili konkurenta. (smeh)