Peter Mankoč: Razlika je, če imaš svetovni rekord

Kljub temu da mu ni uspelo priplavati do rekordnega dosežka, pa se vseeno lahko pohvali s tem, da je v Turčiji plaval najhitreje doslej. Znano je, da po prvenstvu ne bodo več v veljavi revolucionarne kopalke, zato bo njegov rekord (50,76) najverjetneje še nekaj časa mejnik ostalim svetovnim plavalcem. Z naslednjimi prvenstvi se 31-letni specialist v mešanem in delfinovem slogu ne obremenjuje, funkcionarje pa poziva k razrešitvi težav, ki tudi pri osvajanju medalj hočeš nočeš silijo v ospredje. Še vedno pa lahko ob pravi volji doseže marsikaj.

Ste kaj razočarani, ker se vam še desetič ni uspelo prebiti na evropski prestol? Zagotovo je bilo prisotno razočaranje, po drugi strani pa končno tudi veselje, da je konec tega branjenja. Niti ni tako pomembno, če imam devet ali deset naslovov. Bilo bi lepše imeti še enega več, vendar je tudi ta dosežek težko dosegljiv. Je pa razlika, če imaš svetovni rekord ali ga nimaš.

Je bila za vas ubranitev naslovov velika psihična obremenitev? Niti mi ni bila velika obremenitev, ampak mi je bolj šlo na "jetra", ker je vsak mislil, kako je to lahko. Če mu je uspelo že devetkrat, je to res en mačji kašelj. Kot da bi šel v trgovino nekaj kupit. Vendar ni. Tudi Matjaž Markič, ki je prvič branil naslov, je priznal, kako je težko, kaj šele devet let. Ne smeš zboleti, ne smeš se poškodovati, vedno moraš biti v formi in bolje pripravljen kot konkurenca. To, kar mi je uspelo, je neverjetno, tudi ta svetovni rekord.

Kaj vam je po tekmi dejal vaš naslednik Duje Draganja? Bil je zelo vesel. Odplaval je svojo najboljšo tekmo. Drugouvrščeni Rus Sergej Fesikov mislim, da tudi ni bil zadovoljen. Meni se tokrat ni izšlo, ko bo pa kdo plaval pod 50,70, pa bo lahko rekel, da sem slab (smeh).

Po koncu so vam čestitali vsi … Bil sem zelo presenečen nad tem, koliko čestitk in lepih želja sem bil deležen. Nisem tisti, ki se hvali, koliko "hollywoodskih" zvezdnikov ima na telefonu, ampak moram reči, da so me presenetili ljudje, o katerih si kaj takega niti mislim nisem, od trenerjev do plavalcev, starejših, mlajših. Tudi na zaključni prireditvi mi niso dali mira, vsem je bilo tako hudo, ker mi ni uspelo desetič zmagati. So bili pa ponosni, da so tekmovali z mano.

Koliko resnice je na tem, da naj ne bi več tekmovali, če se nekatere zadeve ne bodo uredile? Rekel sem, da za vsako ceno zagotovo ne. To sem mislil zelo resno. Kar pa ne pomeni, da ne bom. Verjamem, da se stvari lahko uredijo, le pripravljenost je potrebna z vseh strani. Jaz sem pripravljen že dolgo časa, z druge strani pa tega še ni bilo. Upam, da se bo kaj premaknilo, čeprav verjamem, da si nekateri tega ne želijo, saj bi s tem pokazali, da so narobe delali.

Kdo mora torej storiti prvi korak? Plavalna zveza Slovenije in olimpijski komite. Vendar pred mano so počitnice in nisem obremenjen s temi stvarmi. Do februarja pričakujem, da se bo večina stvari vsaj nekoliko premaknila.

Bo vaše naslednje tekmovanje EP v dolgih bazenih v Budimpešti? Morda bom izpustil to prvenstvo. Videl bom, v kakšnem stanju bom in koliko odvečnih kilogramov se bo nabralo.

Vaš naslednji izziv je Ilirija Challenge … Vesel sem, da je EP konec, vesel bom tudi, ko bo Ilirije Challenge konec. Najtežji del je zbrati sredstva, vendar tega jaz na srečo nisem počel, ampak sem skušal zbrati čim boljše plavalce.