Petek, 7. 12. 2018, 16.00
5 let, 11 mesecev
Obstajajo možnosti za boljše financiranje športa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Možnost praktičnega uresničevanja zamisli o tem, kako slovenskemu športu nameniti več sredstev države oziroma kako večji delež sredstev, ki so na voljo, spraviti v šport, je bila rdeča nit današnje okrogle mize o izzivih slovenskega športa, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija
Na današnji okrogli mizi Maxi klub STA o izzivih slovenskega športa so sodelovali resorni minister Jernej Pikalo, predsednik krovne olimpijske organizacije Bogdan Gabrovec, predsednik strokovnega sveta Luka Steiner, predsednik FŠO Aleš Remih, Poljanka Pavletič Samardžija, v. d. generalne direktorice direktorata za šport, in Blaž Perko, v. d. generalnega sekretarja OKS.
Sogovorniki so izpostavili številne težave slovenskega športa, predvsem povezane s financiranjem (dodatna obdavčitev iger na srečo, zaradi katere manj sredstev dobi Fundacija za šport), statusom športnikov (zaposlovanje v državnih službah), pa do sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in potrebnega medresorskega sodelovanja.
"Prek panožnih zvez, različnih strok in glede na 'background', ki ga imamo, lahko zelo dobro razumemo, kaj vsak premik na ravni države pomeni za društva, športnike, trenerje. To pa olajšuje naše dileme, kako se zadev lotiti. S tega vidika se je že zdaj pokazala velika kohezija in na ta način bomo lahko veliko konkretnega naredili za šport," je bila zaključna misel Poljanke Pavletič Samardžije o razpravi, na kateri so vsi sogovorniki nakazali smer, v katero bi lahko šel ali pa bi moral iti slovenski šport.
Pomembna vloga sekretarja za šport
Pikalo je poudaril glavne naloge v svojem mandatu (sistemski ukrepi po sprejetju zakona o športu, povezovanje z lokalnim okoljem, problematika zaposlovanja športnikov, financiranje, kjer velik del bremena nosijo starši) ter spregovoril tudi o politični vpletenosti športa v družbo. Strinjal se je, da ni idealno, ker šport nima svojega ministrstva, a je prepričan, da lahko dober sekretar za šport na ministrstvu veliko stori na tem področju.
Jernej Pikalo.
Zato je tudi želja, da bi se s spremembami zakona o vladi omogočilo, da bi to ministrstvo imelo več kot samo dva državna sekretarja, tako da bi bil eden odgovoren za šport.
"Izzivov je veliko, od čisto sistemskih, do implementacije zakonodaje. Sprejet je bil zakon o športu, zdaj mora zares zaživeti. Pa do kadrovskih skrbi in skrbi za športnike, pa do podrobnosti, kot je implementacija reprezentančnih barv. Treba pa je razmišljati o celotnem paketu financiranja, tako o dohodnini, ko posamezniki namenjajo en del. Drugi del je lahko paket davčnih spodbud za podjetja, tretje pa je seveda vprašanja posebnega davka na srečke in ali se to da ukiniti. To je vsekakor v interesu športa in v mojem interesu. Nisem pa jaz tisti in tudi ni moje ministrstvo tisto, ki odloča o tem zakonu," je pojasnil Pikalo.
Iluzorno pričakovati ukinitev posebnega davka na igre na srečo
Prvi mož OKS Gabrovec je ugotovil, da bi bilo verjetno iluzorno pričakovati ukinitev posebnega davka na igre na srečo, uvedenega leta 2013, meni pa, da ima vlada možnost, da sredstva prerazporedi in bi tako šport dobil prepotrebna sredstva. Tudi povišanje deleža z 0,5 odstotka dohodnine, ki ga lahko posamezniki namenijo prejemnikom po svoji želji, na en odstotek, bi lahko športnim klubom in društvom na leto prinesel osem do devet milijonov evrov.
"Veseli me, da je bila današnja okrogla miza miza enako mislečih. Ne glede, kdo je bil predstavnik, je bila miselnost usmerjena v to, da moramo strniti moči, če želimo slovenskemu športu dobro oziroma narediti več, kot smo. Velika težava je, če se bo zgodilo to, da bo zaradi preslabega financiranja slovenskega športa nastala negativna motivacija za mlade športnike in kadar je premalo denarja, se začne varčevati pri mladostnih kategorijah," je današnje dogajanje strnil Gabrovec.
Bogdan Gabrovec.
Remih je v imenu FŠO predstavil številke delovanja te organizacije; v zadnjih 20 letih je fundacija slovenskemu športu razdelila 168 milijonov evrov, od tega 102 milijona za programe, 66 pa za 1715 investicij. Poudaril pa je, da so sredstva iz naslova koncesijskih dajatev obeh loterij največji delež, zaradi posebnega davka na igre na srečo pa je fundacija v tem času ostala brez devetih milijonov evrov.
Pri temi zaposlovanja v javni upravi so se sogovorniki strinjali, da bi morali na ta način zaposliti več športnikov; po zadnjih podatkih iz leta 2013 jih je zaposlenih 115, minister je napovedal, da se bo ta številka dvignila na 150 do leta 2020. Perko pa je ob tem izpostavil še problematiko zaposlovanja športnikov po končani karieri, čemur OKS namenja precej pozornosti in sodeluje z delodajalci.
