SiolNET. Sportal Sportal +
1,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Skok v športno preteklost

Njegovih sto ne bo nikoli preseženih, 20 tisoč pa nikoli pozabljenih

1,95

termometer

Wilt Chamberlain
Foto: Reuters

"Njegovo kariero so zaznamovale štiri pomembne številke. Nič za število tekem, ki bi jih zaradi osebnih napak končal predčasno, 50 za povprečje doseženih točk v sezoni, 100 za število doseženih točk na eni sami tekmi in 20 tisoč, številka, ki ne bo nikoli pozabljena," je o legendarnem ameriškem košarkarju Wiltu Chamberlainu povedal novinar Dick Schaap.

Wilt Chamberlain je v ameriški košarkarski ligi NBA zaznamoval 60. leta prejšnjega stoletja, še danes je lastnik številnih rekordov, med katerimi izstopa sto doseženih točk na eni tekmi. Nekakšno splošno mnenje je, da prav ta rekord ne bo nikoli presežen, saj "si danes noben košarkar ne more več privoščiti takšne sebičnosti".

Rekordi, ki bodo ostali za večno

Chamberlainova legendarna stotica (ob tej je zbral tudi rekordnih 55 skokov) je padla 2. marca leta 1962, ko so njegovi Philadelphia Warriors s 169:147 premagali New York Knicks. V sezoni 1961/62 je imel Chamberlain strelsko povprečje 50,4 točk na tekmo, kar je prav tako rekord, ki zlepa ne bo presežen. Je košarkar, ki v 14-letni karieri v ligi NBA ni bil nikoli izključen zaradi petih osebnih napak, je tudi edini, ki je dosegel t. i. dvojni trojni dvojček, ko je 2. februarja proti Detroitu dosegel 22 točk, 25 skokov in 21 podaj.

Rekordov je preveč, da bi jih naštevali, ampak kaj pomeni številka 20 tisoč, ki jo je v dokumentarcu ameriške televizijske mreže ESPN omenil Schaap? Gre za število žensk, s katerimi naj bi si Chamberlain v življenju delil posteljo. To številko, ki je požela zgražanje, pa tudi nejevero in celo posmeh, je velikan košarke objavil v svoji avtobiografski knjigi Pogled od zgoraj (A View From Above) leta 1991.

Domnevni posteljni podvigi zasenčili košarkarske

Danes marsikdo ob omembi imena Wilt Chamberlain pomisli prav na to, zadnjo osupljivo številko, njegovi košarkarski podvigi pa ob njej ostanejo neupravičeno spregledani. Chamberlain je bil v košarki svoj čas neustavljiva sila, 216 centimetrov visok orjak s 125 kilogrami mišic eden najbolj dominantnih centrov v košarki nasploh, ob tem pa tudi izjemen strelec, ki je v ligi NBA dosegel 31.419 točk, kar ga uvršča na peto mesto večne lestvice, za Kareema Abdula-Jabbarja (38.387), Karla Malona (36.928), Kobeja Bryanta (33.643) in Michaela Jordana (32.292).

Kos mu je bil le legendarni Bill Russell

Kot še številni centri je bil Chamberlain slab v izvajanju prostih metov, v igri pa prava žival. Velja za enega najmočnejših košarkarjev vseh časov, s tekmeci pod košem je večinoma pometal, a imel tudi tekmeca, ki mu je bil kos. To je bil še en legendarni ameriški igralec, Bill Russell, ki je z Bostonom osvojil neverjetnih 11 naslovov prvaka lige NBA. Chamberlainu je to uspelo "le" dvakrat, leta 1967 s Philadelphio in leta 1972 z Los Angeles Lakers. Tudi v izjemni sezoni 61/62 Chamberlain kljub neverjetnemu povprečju 50 doseženih točk na tekmo ni bil izbran za najkoristnejšega igralca rednega dela sezone, tega mu je takrat speljal Russell.

"Moral bi doseči več"

"Tako velik in močan bi moral več zmagovati," je eden klasičnih očitkov, ki se jih je mož z vzdevki "Goljat" (po svetopisemskem orjaku, s katerim se je bojeval svetopisemski neorjak David), "Wilt hodulja" (Wilt the Stilt) in "Veliki voz" (The Big Dipper, ki ima v angleščini dvojni pomen: je prepoznavna skupina sedmih zvezd, ki so del ozvezdja Veliki medved, a vzdevek so mu nadeli prijatelji, ker je sklanjal glavo – to dip kot glagol pomeni pomakati, potapljati, nagibati, sklanjati … -, ko je stopal skozi vrata) v karieri izdatno naposlušal.

"Košarka šport za mevže"

Chamberlain je sprva košarko zavračal, češ da je to šport za mevže, poskušal je z boksom in atletiko, kasneje odbojko, a v njegovi rodni Filadelfiji je v tistem času obstajal samo en "resen" šport, košarka. Wilt se je uklonil. Kljub vsemu je leta 1971 skoraj stopil v boksarski ring in to kar z enim največjih boksarjev vseh časov, Muhammadom Alijem, ki je bil takrat na vrhuncu moči. Šlo je bolj ali manj za reklamni trik, za katerega pa športnika nista pokazal prevelikega navdušenja. Prevladala je pamet, a številni Chamberlaina niso kar v naprej odpisali. Ne le zaradi višine, pač pa tudi zaradi silne moči.

Konana dvignil kot za šalo

O tej je nekaj povedal tudi avstrijsko-ameriški mišičnjak, hollywoodski igralec in pozneje politik, guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger, ki je s Chamberlainom snemal film Konan Barbar (Conan the Barbarian, 1982). "Dvignil me je z eno roko, za šalo," se spominja slavni mišičnjak, Chamberlainov tekmec z igrišč Jack McMahon pa je dejal: "Najboljša stvar, ki se je zgodila ligi NBA, je, da je bog Wilta ustvaril prijaznega. Pobijal bi nas lahko z levo roko."

"Wiltov rekord je nezaslišan"

Chamberlainu je manjkal ubijalski instinkt, so še govorili njegovi kritiki, marsikateri tekmec pa je bil tega vesel. Chamberlain je namreč raje pazil, da na igrišču ni koga resneje poškodoval, pa čeprav je bojda zgolj z blokado (čisti dotik žoge v obrambni akciji) Gusu Johnsonu leta 1966 izpahnil ramo.

Magičnim stotim točkam na eni tekmi se je leta 2006 približal Kobe Bryant, ki je k zmagi LA Lakers nad Torontom (122:104) prispeval neverjetnih 81 točk. "Wiltov rekord je nezaslišan. Že samo pomisliti na sto točk me izčrpa," je takrat dejal Bryant.

Chamberlain je umrl oktobra leta 1999 po odpovedi srca, star je bil 63 let.   

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin