Nikola Karabatić: Ne predstavljate si, kako hudo je

Mladenič, rojen v Nišu, s stalnim prebivališčem v Montpellierju ter začasnim (beri: vsaj še do leta 2012) v Kielu, je biser svetovnega rokometa. V svoji vitrini ima vse možne klubske lovorike, s francosko reprezentanco se je pred dvema letoma zavihtel na evropski vrh, si dvakrat okoli vratu obesil bron na svetovnih prvenstvih (2003 in 2005) ter bil dvakrat izbran v idealno sedmerko - EP 2004 in SP 2007. Lani je 102 kilograma težkemu ter 196 cm visokemu rokometašu pripadel naziv najboljšega strelca lige prvakov. Kamorkoli pride, se okoli njega zgrnejo tako mladi kot stari, ki čakajo na njegov avtogram. Brez rokometa mu ni živeti. Nekako pa je povezan tudi s Slovenijo, saj tvori nerazdružljiv dvojec z najboljšim prijateljem Vidom Kavtičnikom.

Ob spominu na septembrski dan v Montpellierju, ko ste staknili poškodbo rame, vas verjetno kar zmrazi … Groza! Videlo se je, kako je Tej (tunizijski rokometaš Isam Tej, o. p.) namerno storil prekršek nad mano. Ne morem verjeti, da lahko kdorkoli naredi kaj takega. To bo za vedno ostal slab spomin.

Niz poškodb je prizadel THW Kiel, pa vseeno vaši soigralci meljejo naprej … Ostali smo brez dveh levih in dveh desnih zunanjih, zato smo mislili, da bodo ti dnevi precej težji. A smo odigrali super. Do sedaj še nismo izgubili tekme, smo na vrhu nemške bundeslige, osvojili smo evropski superpokal, dobili tri tekme v ligi prvakov. Nismo si mislili, da bomo vse to zmogli s takšnim majhnim številom zdravih igralcev. Ko vidim, kako se fantje borijo na vsaki tekmi, sem navdušen.

V Celju smo vas videli, kako se ogrevate skupaj s soigralci, zaigrali pa vendarle niste … Ne smem še. Moram počakati še kakšna dva tedna. Za mano so trije tedni neigranja. Upam, da bom pripravljen za tekmo s Hamburgom 6. novembra. Lahko sicer 'šutiram', ne smem pa igrati. Vsak kontakt bi lahko bil usoden, teh pa je tako v obrambi kot napadu na tekmah veliko. Vesel sem, da lahko vsaj mečem na gol. Trije tedni brez rokometa so preveč zame.

Vas kaj 'stiska', ko ne morate pomagati? To je katastrofa. Ne predstavljate si, kako hudo je to. Sedaj, ko ne igram, sem tako nervozen. Včasih bi kar skočil na igrišče in začel igrati. Oni na terenu igrajo, jaz pa jim ne morem pomagati.

V Kiel ste prišli pred tremi leti, ostajate vsaj še do leta 2012, saj ste z nemškim klubom podaljšali pogodbo. Kaj je v Kielu tako posebnega? Morate priti k nam in sami ugotoviti (smeh). V Kielu nisem samo zato, da bi osvajal lovorike ter opravljal svoje delo, ampak tudi zato, ker imam tu najboljšega prijatelja Vida Kavtičnika, s katerim veliko časa preživiva skupaj. Nočem oditi od tam.

Kemija v moštvu nedvomno je … V desetih letih so trener 'Noka', manager Uwe (Schwenker, manager, o. p). in Stefan Lövgren ustvarili izvrstno moštvo ter pravi pristop. Mi smo samo posamezniki - igralci, ki se med sabo odlično razumemo, smo neke vrste družina. To se pozna tudi na terenu. Vsi vemo, kaj si želimo. Resno in trdo delamo tako na treningih kot tekmah. Skupaj zmagujemo in doživljamo poraze. Pogosto smo skupaj tudi v prostem času, samo da se pogovarjamo in smejimo. To je Kiel.

Leto 2008 prinaša kar nekaj reprezentančnih akcij. S Francijo branite naslov evropskega prvaka … Letošnje leto je zelo pomembno za našo reprezentanco. Pred nami sta evropsko prvenstvo pa olimpijske igre. Na OI nikoli nismo osvojili medalje, zato želimo ta cilj uresničiti. Najprej seveda zlato na Norveškem. Težko bo, a nadejam se uspeha.

Pri 23 letih imate v svojih rokah domala vse, kar si bi tudi najbolj izkušeni rokometaši želeli. Motiva pa ne zmanjka … Nikoli. V Kielu lahko ponovimo lanski uspeh. Še enkrat osvojimo ligo prvakov in bundesligo. Ko to enkrat osvojiš, hočeš še. Podobno je z reprezentanco. Vedno stremiš k novim lovorikam in medaljam. Letos vas je v Franciji v Montpellierju obiskal Vid Kavtičnik. Kdaj ga boste vi v njegovem Velenju? (Smeh) Sedaj sem jaz na vrsti, da pridem v Slovenijo. Takoj, ko bo kaj prostega časa.

Kaj počne Nikola Karabatić, ko ne misli ali igra rokometa? Malo 'šopingiram', grem na internet, malo gledam televizijo in se vozim z avtom.