Monika Potokar: Sanje so postale resničnost

Že dalj časa se je govorilo o njenem odhodu v tujino, zdaj pa je do prestopa tudi dejansko prišlo. In to kakšnega. Grosupeljčanka odhaja v italijansko serie A1. Za Potokarjevo, ki je s Chieri Volley iz Torina podpisala enoletno pogodbo, bo to sploh prva izkušnja zunaj meja Slovenije. Po nastopanju za matični OK Grosuplje, ljubljanski Sladki greh, OK Šentvid, Sloving Vital, Hit Novo Gorico in nazadnje Novo KBM Branik, se bo Monika preizkusila v eni najmočnejših lig na svetu. Slovenska sprejemalka bo tako ob Marini Cvetanović (Gaiveno) še druga Slovenka, ki bo v naslednji sezoni nastopala v najmočnejši italijanski ligi A1.

Po treh letih zapuščate Maribor. Odhajate v odbojkarsko deželo Italijo. Najbrž vaša uresničitev sanj? Po treh čudovitih letih v Mariboru je prišel čas, da zapustim Novo KBM Branik, saj sem z ekipo dosegla že vse (op. p. državno prvenstvo, pokal, Interligo). Menim, da si mora človek celo življenje postavljati visoke cilje. Ravno ti so tisti, ki pripomorejo k temu, da se razvijaš, stopiš stopnico višje. Odločila sem se zapustiti Slovenijo in oditi v tujino. Ravno Italija je bila moja največja želja, saj sem o njej že od nekdaj sanjala. Sanje so postale resničnost.

Kaj je v Italiji tako posebno, da si že od malih nog želite zaigrati tam? Italija ima eno najboljših odbojkarskih lig na svetu, način dela v klubih je zelo strokoven, imajo dobro organizacijo, dobre trenerje, prav tako dobre treninge, kjer mislim, da lahko še veliko napredujem. Za razliko od Slovenije je tam zanimanje za odbojko veliko večje, veliko ljudi jo spremlja, ne samo moško, ampak tudi žensko. Posledično je na tekmah veliko več gledalcev in oboževalcev. Tudi kot država mi je zelo pri srcu, lep jezik, dobra hrana, moda in konec koncev tudi ni tako daleč od mojega doma Slovenije.

Že nekaj časa se je govorilo o tujini, a nikoli se ni zgodilo nič konkretnega. Kdaj je prišlo do pogovorov z ekipo Chieri Volley? Res je, že dalj časa sem si želela v tujino, a ne brezglavo. Čakanje se je očitno splačalo. Z mojim menedžerjem sem bila v stiku od začetka poletja. Omenila sem mu, da bi rada odšla v Italijo. In začelo se je. Imela sem kar nekaj lepih ponudb, a na koncu sem se odločila za Chieri Torino, ki je res dober klub, z zelo dobrim trenerjem in visokimi cilji. Pogovori so potekali dalj časa, kajti v Italiji je to dolg postopek. Na koncu nisem dosti razmišljala in zdaj sem tukaj.

Kako so to sprejeli pri Novi KBM Branik? Je bilo kaj težav, glede na to, da ste imeli še veljavno pogodbo? Imela sem še veljavno enoletno pogodbo, ampak je v njej pisalo, da lahko odidem, če se najde kakšna boljša ponudba. Vodstvo Nove KBM mi ni delalo nobenih težav. Upoštevali so moje želje. Seveda so izrazili tudi željo, da ostanem, a me ne bodo ovirali pri mojih sanjah. Moram reči, da sem jim za ta tri leta, ko so me prenašali in pomagali pri mojem napredovanju, zelo hvaležna.

Za Chieri igra tudi vaša vzornica Francesca Piccinini. Zdaj se bodo vajine poti združile. Mmm, Picci (op. p. smeh). Še zdaj ne morem verjeti. Še vedno sem v šoku, da bom lahko trenirala z igralko takšnega kova in bom deležna njenega znanja.

Kdaj ste prvič slišali zanjo in postali njena oboževalka? Že kot mlado dekle, kdaj točno, ne vem. Vedno mi je bila všeč, ker je dobro igrala in seveda, ker je tako lepa.

Se vam zdi, da je še vedno ''top'' igralka? Ne gre več za najmlajšo igralko. Meni osebno je še vedno ''top''. Res se pozna, da ni več rosno mlada, ampak izkušnje in rutina naredijo svoje.

Dejali ste, da ste imeli veliko lepih ponudb. A je na podpis z ekipo Chieri Volley vplivalo tudi dejstvo, da zanj igra vaša vzornica? Moram reči, da je bilo večino ponudb iz A2 (op. p. rang nižjega tekmovanja od A1). Vesela sem, da sem našla klub v A1, tako da Picci tukaj ni imela nobenega vpliva. Zdaj bo moja konkurentka, saj igrava na enakem igralnem mestu.

Najbrž ste se pred podpisom s klubom iz Torina pogovarjali tudi o njihovih ambicijah v A1. Govori se, da bi znale napadati sam vrh? Čeprav se je v pretekli sezoni ekipa komaj obdržala v A1, se veliko govori o tem, da bi radi konkurirali samemu vrhu. Mislim, da je to tudi realno. Imamo dobre igralke, dobrega trenerja, tudi klub je prenovljen, nova organizacija. Torej, zakaj pa ne.

Glede na to, da prihajate iz Slovenije, se morebiti bojite, da bi zato pri klubu kaj drugače ravnali z vami – in bi posledično dobili manj priložnosti za igro? Italijani niso ravno narod, ki bi oboževali Slovence. Rekla bom, da ja. Priti v novo državo, kjer ne znaš jezika, ne poznaš nikogar, nov način dela, tu nisi več domačin, tu dobiš status tujca, ki se mu ne gleda več pod prste. To je tisto, kar me skrbi. In ne to, da me ne bi obravnavali enako, ker sem iz Slovenije. Zavedam se, da priložnost za dokazovanje ne bo prišla kar sama od sebe, to si bom morala izboriti s trdim delom. Če dobro delaš, si priden, prej kot slej dobiš priložnost. Zase vem, da sem borka in vem, da mi bo to pomagalo. Vsako priložnost, ki jo bom dobila, pa verjemite bom stoodstotno izkoristila. Taka sem. To, da Italijani ne bi marali Slovencev, prvič slišim. Če je res tako, se bom potrudila, da spremenijo razmišljanje (op. p. smeh).

Ni skrivnost, da vam je pri prestopu veliko pomagala tudi ena najuspešnejših slovenskih odbojkaric Tina Lipicer Samec. Res je, tu ni nobene skrivnosti. Vem, da je Tina zelo dobra igralka, ki je dosegla veliko, in ima tudi veliko izkušenj s prestopi, zato je bila pravi naslov za pomoč. Takoj je bila za, da mi pomaga. Zadeva je stekla tudi prek njenega menedžerja in kot vidite, se je končala sanjsko.

Od kje tako dobro prijateljstvo s Tino, kje sta se spoznali? Za Tino sem že prej veliko slišala, a ko sem se prvič priključila članski reprezentanci, sem jo spoznala tudi v živo. Moram reči, da sem se je na začetku bala in do nje gojila veliko spoštovanje. Igrala je tudi v Italiji. Na koncu se je izkazalo, da strah ni bil potreben. Je normalno dekle, zato sva se kmalu zbližali.

Odhod v Italijo pomeni velikanski preskok v kakovosti same odbojke. Kako mislite, da se boste znašli v eni najmočnejših lig na svetu? Vem, da bo potrebno nekaj časa za prilagoditev na nov način dela, novo okolje. A glede na to, da so to moje sanje, bom res dala vse od sebe. Take priložnosti ne gre izpustiti iz rok. Seveda bo nekaj mesecev zelo težko, a upam, da mi bo uspelo premagati začetno tremo in kmalu kazati igre, ki jih zmorem in znam.

Kaj pa italijanščina? Že poznate kakšen stavek ali besedo? Seveda poznam, a najbrž bi bilo to premalo za kakšen strokoven pogovor. Lačna ne bi ostala. Znam reči: grazie, bongornio, ciao, baci, buena notte, lattemachito, pasta pomadoro in še kaj bi se našlo. Znam tudi kakšno grdo besedo, teh me ne bodo učili (op. p, smeh).

Kdaj se selite v Italijo, kdaj se začnejo priprave na novo sezono? Priprave se začnejo 20. avgusta, a sama se jih žal ne bom mogla udeležiti od samega začetka, saj se bom z reprezentanco pripravljala na kvalifikacije za EP. Novi ekipi se bom tako priključila šele septembra.