SiolNET. Sportal Sportal +
0,56

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Skrb vzbujajoče meritve med slovenskimi šolarji #video

0,56

termometer

Najnovejši rezultati meritev športnega kartona, ki ima v Sloveniji dolgo tradicijo kažejo, da je epidemija novega koronavirusa prinesla izjemno negativne učinke na najmlajšo populacijo. Delež predebelih šolarjev je narasel za okrog 30 odstotkov, zmanjšala se je gibalna učinkovitost. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da je okrog deset odstotkov otrok zasvojenih z uporabo elektronskih naprav. Bi pobuda ukinitve šolskih nalog in ocen pri telovadbi lahko karkoli rešila?

Na Fakulteti za šport v Ljubljani so danes predstavili najnovejše rezultate meritev športnovzgojnega kartona. Kot je bilo pričakovano, so rezultati, ki jih je v marsičem krojila epidemija novega koronavirusa in z njo povezani ukrepi, porazni.

Šolanje na daljavo je povzročilo, da so imeli otroci 63 odstotkov več sedenja, 30 odstotkov več telesno neaktivnih dejavnosti in le sedem odstotkov zmerne do intenzivne dejavnosti. Šolanje na daljavo je povzročilo, da so imeli otroci 63 odstotkov več sedenja, 30 odstotkov več telesno neaktivnih dejavnosti in le sedem odstotkov zmerne do intenzivne dejavnosti. Foto: Getty Images

Zaradi šolanja na daljavo več sedenja in buljenja v ekrane

Rezultate meritev je predstavil Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športnega kartona. Rezultate meritev je predstavil Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športnega kartona. Foto: STA "Šolanje prek Zooma na daljavo je povzročilo, da so imeli otroci 63 odstotkov več sedenja, 30 odstotkov več telesno neaktivnih dejavnosti in le sedem odstotkov zmerne do intenzivne dejavnosti. Več kot sedem ur je bilo strmenja v različne zaslone," je po dveh tretjinah opravljenih raziskav povzel Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za šport, ki ga skrbi, kaj bo, če se bo trend izobraževanja na daljavo nadaljeval.

Skrb zbujajoč je tudi delež debelih otrok, poroča STA. V primerjavi z letom 2019 je delež otrok z debelostjo narasel za 23,4 odstotka pri tistih šolah, ki so lanske raziskave uporabile za pomoč pri ponovnem zagonu šolskih procesov, za kar 34,4 odstotka pa pri tistih, ki lani niso imele natančnih podatkov, kaj se dogaja. Pred tem je do vključno predlani delež debelih šolarjev padal desetletje za en odstotek na leto.

Zasvojenost z videoigrami in družbenimi omrežji

Tem negativnim pojavom so se pridružili tudi drugi. "Deset odstotkov naših otrok je zasvojenih z videoigrami, osem pa z družbenimi omrežji. Sedenju se pridružuje nezdrava hrana, pomanjkanje socializacije in komunikacije, manj časa je za družino, kar vse prav tako negativno vpliva na razvoj možganov in povečuje razvoj digitalne odvisnosti, ki jo je najtežje zdraviti, tudi zato, ker so ekrani povsod prisotni," je navedel Martin Korošec, strokovnjak za digitalni marketing.

Kar deset odstotkov slovenskih otrok je zasvojenih z videoigrami, osem pa z družbenimi omrežji. Kar deset odstotkov slovenskih otrok je zasvojenih z videoigrami, osem pa z družbenimi omrežji. Foto: Thinkstock

Niz negativnih učinkov je treba prekiniti

Dodal je, da se je digitalizacija v taki obliki pojavila prvič v človeški zgodovini in traja slabo desetletje, zato njene posledice še niso znane, je pa zato za omejitev njenih negativnih učinkov treba začeti s takojšnjim sprejemanjem ukrepov na državni ravni in tudi širše.

Tudi Starc je dejal, da morajo ustrezne ukrepe sprejeti pristojna ministrstva in drugi odločevalci, "predvsem pa se ne sme zapirati šol".

otroci cesta

"Omejiti je treba uporabo ekranov, tudi pri šolanju. Zgled staršev je zelo pomemben, več mora biti gibanja, druženja, domačih opravil, otroci morajo živeti realno življenje, da ne pride do zasvojenosti z elektronskimi napravami, kar prinaša še drug negativen učinek, veliko povečanje moči oglaševanja. Marketing z logaritmi pri pravem lovu na digitalni osebnostni odtis in ustvarjanjem lažnih občutkov sreče vpliva za nakupovalne spodbude," je dejal Korošec.

Bo šport postal prvi šolski predmet brez ocen?

Otrokom je treba omogočiti šport, ki ne sme biti "obremenilni predmet". Želja je, da bi postal to prvi učni predmet brez ocen, spremljal bi se le napredek posameznika in se mu prilagajal tudi učni proces.

Ukinitev domačih nalog?

"Po vzoru Finske in Danske bi veljalo ukiniti domače naloge, da se šolsko delo ne zajeda v prosti čas otrok. Subvencionirana vadnina za šport pri tistih, ki imajo že sofinancirano prehrano v šolah, bi prav tako pomagala ustvariti pogoje za večjo gibalno aktivnost," je možne ukrepe navedel Starc.

Ocenil je, da pri nas ne rabimo novih telovadnic. "Gotovo imamo to mrežo med najboljšimi na svetu, poleg tega pa so lahko otroci zunaj tudi v dežju in snegu, seveda primerno oblečeni. Radij gibanja otrok na prostem brez nadzora staršev se je v treh generacijah iz petih kilometrov znižal na enega," je dodal Starc.

otrok otroci debelost Foto: Getty Images

Namesto aktivnost vse več pasivnosti

Korošec je pojasnil, da gibanje gradi tudi možganske povezave. "Že nekateri malčki imajo telefone, tablice in gledajo televizijo. Tako se namesto aktivnosti začenja pasivnost, vse skupaj povečuje agresivne zvoke in barve, kar prinaša stres in dobesedno dopaminski koktajl, potrebo po še več, ker se akcija na zaslonu stopnjuje bistveno bolj, kot v naravi," je dejal Korošec.

Otroci namreč ne razlikujejo dejanske resničnosti od tiste na zaslonu, kar prinaša težko ozdravljivo odvisnost, računalniške igrice pa najbolj zasvojijo. "To prinaša premalo spanja, slabše ocene, odmik od družine, prijateljev in družbe, zmanjšanje gibanja. V celoti se spremenijo navade, ki se podaljšajo v odraslo dobo," je začaran krog elektronske zasvojenosti sklenil Korošec.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin