Luka Žvižej: Za olimpijske kvalifikacije

Devet dni pred začetkom prvenstva je ocenil trenutno pripravljenost ekipe ter se ozrl proti Nemčiji. Pravi, da si fantje želijo predvsem homogenosti na parketu. Celjan, ki sicer igra za špansko Cantabrio, zatrjuje, da je razpoloženje v slačilnici za zdaj zelo dobro, da se vsi trudijo in nestrpno pričakujejo začetek tekmovanja. Kaj pa cilji? Ozirajo se po prvih osmih mestih. Le še devet dni nas loči od začetka svetovnega prvenstva v Nemčiji. Kako bi ocenili trenutno pripravljenost reprezentance? Menim, da smo glede na zastavljeni plan na zelo dobri poti. »Fizični« del priprav smo opravili odlično, zdaj pa se pospešeno pripravljamo taktično. Če bi se prvenstvo začelo danes, seveda ne bi bili v maksimalni formi, ker je do končnega cilja potrebno še kar nekaj postoriti.

Čemu ste v teh tednih posvečali več pozornosti, obrambi ali napadu? Obema deloma rokometne igre smo se posvetili približno enako temeljito. Čeprav smo uigravali le obrambno postavitev 6-0, ki smo jo preizkusili tudi v Kopru, mislim, da bomo v prihodnjih dneh pripravili še kakšno različico. V napadu pa je tako ali tako precej možnosti, poizkušamo veliko zadev, tako da vsi igralci dobimo priložnost.

Pri prejšnjem selektorju se je zdelo, da vloge niso bile popolnoma jasno razporejene. Je tokrat drugače? Težko bi to komentiral, saj vsi vemo, zakaj smo tu in kaj počnemo. Naša naloga je tako ali tako vedno, da odigramo maksimalno. Predvsem pa da, delujemo kot homogena ekipa. Torej kot eno.

Zadnji turnir v Kopru je bil očitno že dober preizkus … Menim, da smo se kar izkazali. Turnir je prišel zelo prav. Tudi tekme so bile nekako organizirane tako, kot bo SP v Nemčiji. Trije zaporedni dvoboji po podobni kakovosti tekmecev, kot smo jih imeli tu. Dejstvo je, da smo morali stopnjevati moči in podobno tudi na prvenstvu. Najprej Grenlandija, nato Kuvajt in za konec Tunizija.

Torej za konec najtežji tekmeci … Drži, vsaj glede na kakovost. Čeprav nikogar ne gre podcenjevati.

V zadnjem času se je zdelo, da slovenska rokometna reprezentanca nima vodje na parketu in izven njega, kar imajo domala vse izbrane vrste. Torej tistega, ki bi znal v kritičnih trenutkih »potegniti«ekipo, jo dodatno motivirati … Mogoče res nimamo vodje, čeprav mislim, da to ni bistvenega pomena. Važno je predvsem naše sodelovanje. Če stopimo vsi skupaj, potem ne potrebujemo nikogar, ki bil na površju. Saj igramo skupaj, smo ekipa.

Kako pa igralci sprejemate sila čustvene reakcije selektorja? Včasih jih kdo od igralcev pošteno sliši … Selektor je takšen, kot je. To je njegov način. Pač reagira tako, kot reagira. A zaradi tega mi nimamo težav. Če ne narediš dobro, ti pove, kaj je narobe. Saj to je v športu normalno.

Glede na to, da je bilo kar nekaj odpovedi, se je reprezentančni seznam skrčil in ni ugibanj o tem, kdo bo odpotoval v Nemčijo, kdo ostal doma. Je zato morda pritisk kaj manjši in delo lažje? Ne bi rekel. S tistimi, ki jih ni, se ne obremenjujemo. Mi natančno vemo, zakaj smo tu in kaj želimo. Da pa bi nam bilo zaradi tega, ker nas je manj, kaj lažje, ali pa, da bi trenirali bolj lagodno, nikakor ne morem reči.

Vaš učinek smo na turnirju v Kopru kar nekoliko pogrešali. V treh tekmah ste zabili le sedem golov. Kaj se dogaja? Nič se ne dogaja. Samo nisem dobil pravih priložnosti na svojem položaju. Morda se mi malce pozna, da kar nekaj časa nisem igral zaradi poškodbe stegenske mišice (počena mišica na stičišču stegna in kolena, o. p.). V Španiji sem manjkal kar na petih tekmah državnega prvenstva, pa tudi na začetku priprav sem sprva treniral po posebnem programu. Se pa igra in forma stopnjujeta.

Kakšne so torej želje za prvenstvo? Priti čim više, seveda. Osnovni cilj je, da pridemo s čim boljšim izkupičkom iz skupine. Potem pa merimo na »Top 8«, saj si želimo zagotoviti olimpijske kvalifikacije. Seveda je tu veliko stvari, ki se morajo »poklopiti«. Upamo lahko, da se bodo.