Ljudmila Bodnjeva: Ne bi preživela, če bi Krim propadel

Nedavno je Bodnjeva dopolnila 31 let, v Sloveniji je že blizu desetletja, v Krimu Mercatorju se letos piše njena sedma sezona. Najboljši krožni napadalki na svetu se ob pogovoru na krizne čase (beri finančne težave) v "njenem" klubu, ki ga ima rada kot domači Volgograd, orosijo oči. A bila je prva, ki se je odločila, da bo ostala v Ljubljani, pa naj bo, kar bo. Če je bila zraven, ko so cvetele rožice, ostaja tudi, ko bežijo pred požarom.

Še v torek ni bilo jasno, s kakšno postavo boste krmarili skozi sezono 2009/10, a na Galjevici je ostala večina igralk. Ali to pomeni, da boste konkurenčne na evropski sceni? Zelo me veseli, da smo zadržali vse ključne igralke in zato nismo izgubili na kakovosti. Ne vem sicer, kakšni bodo sedaj cilji, a upam, da bodo enaki. Finančna situacija ne bi smela vplivati na kakovost, niti na pristop.

Kako ste doživele sporočilo vodstva kluba ob razkritju, da je "zmanjkalo" finančnih sredstev? To je bil res velik šok, saj je bil Krim v vsej zgodovini z obema nogama trdno na tleh. Nikoli ni bilo finančnih težav, igralke se nikoli nismo obremenjevale s tem, ali plača bo ali ne, saj se je vedelo, da bo točno na dan, ko mora biti. Mi smo se ukvarjale zgolj z igranjem. Ob novici smo bile raztresene, jokale smo, ker nismo vedele, ali bo klub ostal ali ga bodo zaprli. Zdi pa se mi, pošteno od vodstva, da nam je povedal o resničnem stanju in ni ničesar skrivalo.

Igralke ste imele teden dni časa za razmislek. Vi ste imeli na mizi kar nekaj ponudb … EHF reprezentančni teden je prišel kar prav, saj smo lahko vsi premislili – tako igralke kot vodstvo -, kako naprej. Takšnih odločitev ne moreš sprejemati čez noč. Ne glede na finančno stanje, ki je daleč od sijajnega, se nas je večina odločila ostati. Iz Dinama so me klicali takoj naslednje jutro, bila sem počaščena in vesela, da me želijo v domačem klubu, a morala sem premisliti. Bilo je še kar nekaj lepih ponudb, imela sem tudi pogovore z Dejo in Marto, obema sem povedala, da je moja največja želja, da ostanem v Krimu. Čez nekaj dni sem poklicala Dinamo in se zahvalila. Ni šlo samo za denar, ampak zato, da si želim biti tukaj.

Pred to sezono ste postali prva tuja kapetanka v Krimu Mercatorju. Je tudi to botrovalo k vaši odločitvi, da ostanete zvesti Krimu? Na to, da sem kapetanka, sem zelo ponosna, a to ni vplivalo na odločitev. Krim je zame domač klub. Po toliko letih igranja sem vse skupaj doživljala zelo čustveno in boleče. Ne vem, kako bi preživela, če bi Krim propadel. To bi bila katastrofa za nas, za vso Slovenijo in Evropo, saj gre za zelo spoštovano inštitucijo.

O tem, kaj je bilo, ne bo več časa razmišljati. Že v soboto vas čaka prva tekma lige prvakinj v Franciji. Lahko situacija, v kateri ste se znašli, vpliva na igro? V vsem tem času smo imeli normalne treninge, dvakrat na dan, nihče se jim ni izogibal. Tudi odnosi se niso nič spremenili. Močno upam, da bo to pozitiven šok za nas. Željne smo dokazovanja, zato finančna kriza ne sme biti vzrok za slabo igro ali poraze. Žal mi je, da so nekateri to novico o Krimu sprejeli kot veselo. A tu smo lahko spoznali, kdo je zvest klubu.

Prva tekma v ligi prvakinj vas čaka v Metzu, katerega dres je oblekla Kristina Franić, ki je še nedolgo tega trenirala z vami. Velika prednost za njih? Rekla bi situacija 50:50, saj Kristina pozna naš način igre, a hkrati še ni uigrana s tamkajšnjo ekipo. Mislim pa, da zaradi tega ne bi smelo biti kakšnih posebnih težav.

Skupina B – Metz, Hypo, Aalborg so vaši nasprotniki. Kakšno je razmerje moči po vašem? Nikakor ne smemo nikogar podcenjevati, saj nismo ekipa, da bi si lahko to privoščili. Hypo nam nekako ne ustreza, Aalborg je sodeč po igralskem seznamu in rezultatih v danski ligi zelo močan. Metz pa veste – z njim smo imeli lani slabe izkušnje, a ga tudi premagali. Z vsemi lahko igramo in naš prvi cilj je, da se prebijemo iz skupine.

Pa favoriti v ligi prvakinj? Valcea, Györi, Viborg, za katerega sicer ne vem, v kakšnem stanju je trenutno, in zagotovo kakšno presenečenje – mi, Aalborg, Dinamo.

Pred to sezono je vašo ekipo okrepila mlada, 19-letna, Srbkinja Dragana Cvijić, ki naj bi sčasoma postala vaša naslednica. Drži? Zelo sem vesela, da je prišla. Že prej sem brala o njej in slišala izjave, ko je dejala, da se uči od mene, kar mi je bilo v veliko čast. Gre za zelo pridno, delovno, perspektivno, mlado igralko. Ima vse dispozicije, da postane vrhunska rokometašica. V vsakem primeru ji bom pomagala, ji dajala podporo in vse, kar bo potrebovala. Ne glede na njeno mladost je ona za naš klub zelo velika okrepitev. Če bo nadaljevala tako kot sedaj, lahko postane izjemna igralka v svetovnem rokometu.

Do kdaj bomo gledali še vaše mojstrovine? Sem že stara (smeh)? Ne bom komentirala. Imam voljo, motiv in ambicije, da še igram, a ne vem, kako se bo obrnilo jutri.