Lakovič se "razvaja" tudi tri ure

Med bolj priznanimi slovenskimi fizioterapevti je tudi Sebastjan Ogris, ki ga ljubitelji športa bolj poznate iz košarkarskih ter hokejskih krogov. Med drugim je deloval v obeh članskih reprezentancah, pomaga jeseniškim hokejistom, še lani pa je bil del zgodbe Uniona Olimpije. Med poletjem je med drugim v veliko pomoč vrhunskim slovenskim športnikom pri napornih treningih v njihovih fazah priprav. Tako je delal tudi s hokejistom Anžetom Kopitarjem ter košarkarjem Markom Miličem. "Oba sta velika človeka ter prava profesionalca. Z Anžetom sem se v fazi njegovih fizičnih priprav dobival dvakrat tedensko, lani poleti pa je bil moja stranka Marko Milič. Tudi slednji želi imeti vse pod nadzorom glede preventive, zato je večkrat prišel na masažo. Prav zato je malokrat poškodovan, ker poskrbi, da je telo dobro prekrvavljeno. Težavo je imel nazadnje le pri Olimpiji, in sicer z meniskusom, sicer pa je zdrav prav zaradi tega, ker skrbi za telo," je o dveh velikih imenih slovenskega športa sprva dejal Ogris.

Od jutra do večera

Za športne fizioterapevte je značilno, da so pokonci od jutra do večera, saj so športniki aktivni prav ves dan. Nič drugače ni bilo med reprezentančno akcijo za svetovno prvenstvo v košarki lani v Turčiji, kjer se je njegov delovnik začel že nadvse zgodaj zjutraj, končal pa pozno ponoči. "Pred prvim treningom v fazi priprav na prvenstvo so bile na sporedu kakšne masaže, da so se ogrele mišice. Po treningu je sledilo raztezanje vseh igralcev. Po kosilu so bila bolj relaksacijska dela – če je bila kakšna manjša poškodba, se jo je uredilo do večernega treninga. Takrat je bila igra na kontakt, zato je bilo potrebno bandažirati tiste, ki so potrebovali tovrstno pomoč. Nato smo s trakovi povezali posamične mišične skupine, da bi se preprečila nadaljnja poškodba. Po večernem treningu je sledil tisti glavni del, ko so prišle na vrsto terapije. Trajalo je tudi do dveh zjutraj," je natančno opisal delovni dan v reprezentančnem taboru Sebastjan, ki si je najbolj ogrel roke pri Jaki Lakoviču: "Jaka je imel kar precej težav. Veliko je bil obremenjen v klubu, kar je pustilo posledice. Reševala sva težave z ahilovo peto. Veliko je dobil tudi udarcev med tekmo, ker je aktiven organizator igre. Zato so se pojavljali hematomi. Potem smo mu masirali tudi hrbet ter noge. Želi imeti vse urejeno. Na mizi je bil vsak dan po tri ure."

Poškodbe so praktično pri vsakem športu različne narave. In kakšna je razlika pri hokeju ter košarki? "Pri košarki so bolj izpostavljeni gleženj, zadnja loža, kolena, pri hokejistih pa največ hrbet ter križ in nekaj tudi stegenske mišice."

Ilievski se je prehitro vrnil v pogon

V zadnjem obdobju pa je bila največja poškodba, s katero se je moral ukvarjati, pri Vladu Ilievskemu, ki je imel operirano zadnjo ložo. V takšnih primerih je rehabilitacija daljše narave, vendar je moral makedonski reprezentant ter član Olimpije dokaj hitro na parket. A …

"Po takšni poškodbi pride športnik težje nazaj v pogon. Veliko truda je bilo treba vložiti v terapije. Bil je namreč operiran na narastišču in ta operacija je zapletena, predvsem z vidika vrnitve. Dvakrat dnevno je bil Ilievski na terapijah, pa še ni bilo vse dobro. Bili so manjši pritiski od zgoraj, kdaj se bo vrnil na parket. Takrat je bil namreč praktično edini organizator igre. Nato se je prehitro vrnil in prišlo je do obnovitve poškodbe. Dodaten udarec nasprotnika pa ga je nato vnovič odstranil s parketa. Pri tej poškodbi ne smeš prehitevati dogodkov. Mišica na poškodovani nogi postane čvrsta po približno šestih mesecih, Vlado pa je prišel na trening po treh mesecih," je težo poškodbe Ilievskega opisal Sebastjan, ki verjetno tako kot večina fizioterapevtov bolj malokrat zamenja vlogo in se sam uleže na mizo ter se pocrklja. "Mene trenutno nihče ne masira. Dvakrat sem bil na tajski masaži in mi je bilo všeč, sicer pa sem vedno jaz tisti, ki delam," se je še za konec nasmehnil Ogris.