Jaka Hvala: Upam, da se bo zgodba čim večkrat ponovila

Pri devetnajstih letih je Jaka Hvala prišel do prve posamične zmage v svetovnem pokalu, skupaj pa je že pri treh zmagah, saj je dvakrat stal na najvišji stopnički že na ekipnih tekmah v Zakopanah in Willingenu. Postal je sedmi Slovenec, ki je zmagal v svetovnem pokalu na posamični tekmi. V tej sezoni je postal tudi svetovni mladinski prvak na posamični in ekipni tekmi. Vse bolj se "preriva" v ospredje in kaže šampionski značaj.

V Klingenthalu ste skočili do zgodovinske zmage. V prvem pogovoru po tekmi ste dejali, da ste bili tudi sami malce presenečeni. Kakšne misli so vam rojile po glavi, ko ste pristali v drugi seriji? Ko sem doskočil, sem si samo rekel, ali bo dovolj, ali bo dovolj ... Potem sta mi Pero (Peter Prevc, op. p.) in Robi (Robert Kranjec, op. p.) dejala, da sem potreboval 132 metrov za zmago. K sreči organizatorji niso zavlačevali s končno uvrstitvijo in sem hitro izvedel za rezultat. Ko sem zagledal enko na semaforju, mi je vse "dol padlo". Počasi dojemam. Usta mi vse bolj vleče navzgor in se smejim.

V takšnem položaju ste že bili v tej sezoni v Kuusamu, kjer ste prav tako vodili po prvi seriji, nato pa vam je spodrsnilo. Ste si morda med serijama kaj zavrteli film s Finske? Pomislil sem tudi na Kuusamo. Rekel sem si, da se bom tokrat lotil vsega malce drugače, ker nisem želel, da se zgodba ponovi. Bolj mirno sem šel na drugi skok. Izkušnja iz Kuusama je bila dobrodošla. Tudi tista s svetovnega prvenstva, na katerem sem si z željo po zlati medalji dal na pleča večji pritisk in zdržal, je bila dobrodošla zdaj v Nemčiji.

Treme potem tokrat ni bilo pred drugim skokom? Zagotovo je bila prisotna. V Kuusamu je ona zmagala, zdaj sem jaz.

Slovensko himno ste že poslušali na ekipni tekmi. Kako pa je bilo tokrat, ko ste stali povsem sami na vrhu? Malce je bilo drugače. Odvrtel se mi je film za nazaj. Občutek je super. Upam, da se bo čim večkrat ponovil. Da sem stal na najvišji stopnički, je potrditev dobrega dela v poletnem času.

Čestitke so verjetno deževale po velikem zmagoslavju z vseh strani. Na odru za zmagovalce je bil prav tako avstrijski šampion Gregor Schlierenzauer. Vam je tudi on segel v roko in pogledal v oči? Športno mi je čestital takoj po tekmi in mi rekel, naj čim bolj uživam.

Kaj pa čestitke iz našega tabora? Vsi so bili veseli mojega uspeha. Ekipni duh je prisoten v naši ekipi. Vsi se spodbujamo med seboj. Ni pomembno, ali je tekma posamična ali ekipna. To je zelo dobrodošlo. Trener Janus pa mi je takoj po tekmi dejal, da mi je dvakrat že ušlo, tokrat pa mi je uspelo.

Vsi poudarjate ekipni duh v reprezentanci. Bi koga izpostavili, da je tisti, ki najbolj skrbi za sproščeno vzdušje? Težko bi izbral tistega, ki ne poskuša narediti kaj na tem področju (smeh, op. p.). Odlično se razumemo in to je zelo pomembno.

Vaša zmaga odmeva tudi na Primorskem in še posebej v Ponikvah, kjer imate zveste navijače, ki so vas že na novoletni turneji presenetili. Pričakujete veliko dobrodošlico ob vrnitvi? Nisem se še imel priložnosti pogovarjati z nikomer. Vendar radi presenetijo in verjamem, da bodo tudi tokrat.

Pred svetovnim prvenstvom je še zadnja postojanka nemške turneje, na kateri ste s fanti na dobri poti do glavne nagrade – prvo mesto in 100.000 evrov. Kaj si želite pred poleti v Oberstdorfu? Kot ekipa smo zelo močni. Gremo z optimizmom naprej. Upam, da bom tudi v Oberstdorfu užival v poletih. Rad bi dodal še par "dvestotic". Predvsem bi rad nadaljeval v takšnem ritmu in potem bom zadovoljen.