J. Oblak: Ponudbe zavračam, v mislih le Olimpija

K Olimpiji je prišel povsem naključno, ko so ga med polčasom opazili na eni izmed tekem njegovega očeta, ki je bil prav tako vratar, in ga zvabili k sebi. Zdaj je njeno največje bogastvo. Letos je dopolnil šele 16 let, a je igral na skorajda vseh tekmah Bežigrajčanov v tej sezoni, prebil pa se je tudi v prvo enajsterico mlade izbrane vrste. Med vratnicama je samozavesten in odločen, ob igrišču za zdaj še bolj redkobeseden. Hvali se še zdaleč ne, v ospredje raje poriva druge. Škofjeločana vsi dvigujejo v nebo, a je ostal trdno na realnih tleh. Za znane in neznane, ki mu vsakodnevno ponujajo vse mogoče, se ne zmeni in se z njimi ne obremenjuje. Raje se druži z vrstniki in na nogomet včasih pozabi z igranjem tenisa. Šolo obiskuje in jo želi končati, čeprav je v zadnjem času, ko skorajda nima prostega časa, to težko. Zato razmišlja o tem, da bi se posvetil zgolj nogometu.

Pred meseci bržčas niste pričakovali, da boste v takšnem položaju, kot ste zdaj. Seveda ne. Mislil sem, da bom branil za mladince ali kadete, zdaj pa sem prvi vratar članske ekipe. To, kar se mi je zgodilo, je bilo povsem nepričakovano. Toda ko sem v drugem krogu proti HiT Gorici dobil priložnost, sem jo zagrabil z obema rokama. Nisem se obotavljal, treme ni bilo. Rekel sem si, da je to tekma, kot je vsaka druga. Tudi takratni trener Branko Oblak mi je rekel, naj branim, kakor znam. ''Če boš naredil napako, bodo krivi drugi,'' mi je takrat dejal in mi vlil samozavesti. Izšlo se je zelo dobro. Lahko celo rečem, da bolje ne bi moglo biti. Prav ta tekma je verjetno moja najboljša doslej.

In katera je najslabša? Zelo slabo sem branil v Kopru, ko smo izgubili z 1:2. A se po zadnjem sodnikovem žvižgu nisem preveč obremenjeval. Ko mi gre dobro, nisem evforičen, zato se tudi ob slabših predstavah s tem ne obremenjujem preveč. Najbolj pomembno je, da dam na vsaki tekmi vse od sebe. Zadovoljen sem s tem, kar sem doslej prikazal, čeprav je vselej lahko bolje. S tem, da me imajo nekateri za najboljšega vratarja v ligi, si ne belim glave. Moji kolegi, ki branijo v naši ligi, so vsi po vrsti zelo dobri. Iz mojih ust zagotovo ne boste slišali, da sem najboljši.

V Olimpijini garderobi se počutite dobro? Zelo. Smo zelo dobra družba in se pogostokrat družimo tudi zunaj nogometnih igrišč. Vsi so zelo dobri in pošteni fantje, ki me od prvega dne spodbujajo. Z njimi mi je veliko lažje. Razumem se prav z vsemi. Starejši so mi vselej na voljo in skušajo narediti vse, da se v ekipi počutim čim bolje. Tudi zdaj, ko so izidi slabši, še vedno z veseljem hodim na treninge in tekme, saj vsi skupaj dihamo kot eno, in verjamemo, da bomo spet začeli zmagovati.

A po pokalnem porazu proti Mariboru je bil trener Robert Pevnik zelo besen in omenjal, da si marsikdo od vas ne zasluži nositi zelenega dresa … To je že pozabljeno. Zgodilo se je takoj po tekmi, ko je bil še zelo jezen in smo bili vsi še ''vročih'' glav. Rekel je, da ni mislil tako, kot je kasneje izpadlo. Z nami se je že pogovoril in zdaj je vse v najlepšem redu. Ni nobenih zamer. Zdaj trdo treniramo, dajemo od sebe vse, kar lahko, in verjamemo, da bomo spet začeli nabirati točke in zmagovati. Vse je v najlepšem redu.

Kapetan Sebastjan Cimerotič je … Pravi vodja naše ekipe. Vesel sem, da je moj soigralec. Je dober človek, ki mi vseskozi deli nasvete. Svetuje mi, naj pazim, s kom in kaj govorim. Je zelo izkušen, zato ga pozorno poslušam. Na igrišču in ob njem nam pomeni veliko. Tudi sicer vseskozi skrbi za dobro vzdušje. O njegovih nogometnih veščinah pa ne gre izgubljati besed. Vesel sem, da mu na tekmah na igrišču ne stojim nasproti.

Iz vrat ste izrinili Damirja Botonjiča, ki je bil pred leti eden izmed najboljših slovenskih vratarjev … Zelo dobro se razumeva in en drugega spodbujava. Damir ne goji nobenih zamer. Vsi vemo, kako dober vratar je bil. Vsem nam je vzor. To, kar je v zadnjem času naredil on, je čudež. Da po vsem, kar se mu je zgodilo, še vedno trenira in se zdaj vztrajno vrača na stara pota, je občudovanja vredno. Shujšal je več deset kilogramov in v prihodnosti bo še boljši. Prepričan sem, da se bo kmalu spet prebil v tujino in se vrnil med boljše evropske vratarje.

Za vami je tudi prvi večni derbi proti Mariboru. Kako ste ga doživeli? Bilo je zelo zanimivo. Užival sem, ko sem igral pred takšnim številom navijačev. Takšne tekme so najtežje, a hkrati najlažje. Motiva ni težko najti in veseli me, da je za menoj tudi branjenje na največji tekmi slovenskega klubskega nogometa. Škoda, da smo izgubili, a na prvenstveni tekmi smo bili blizu zmage. Toda to je pač nogomet. Ne zmagaš vselej, ko si boljši.

Po dveh zaporednih prvenstvenih porazih vas že v sredo čaka obračun v Domžalah, v vratih katerih bo stal vaš soigralec iz mlade reprezentance Nejc Vidmar. Napovedujete zmago? Upam in verjamem, da nam bo uspelo osvojiti vse tri točke. Vsi smo prepričani o svojih sposobnostih in verjamemo, da lahko prav v Domžalah začnemo nov zmagoviti niz. Vidmarja bo težko premagati, saj je zelo dober vratar, zato tudi igra v mladi reprezentanci, a vseeno verjamem, da bo mojim soigralcem to uspelo. Naš cilj je, da prvenstvo končamo med prvimi tremi in se uvrstimo v Evropo. Želim si, da nam bi uspelo, zato bomo morali zmagovati.

Je boj za naslov utonil v pozabo? Ne. Še vedno se lahko zgodi marsikaj. Ob koncu se lahko naslova veseli tudi Olimpija. Še vedno verjamemo, da nam lahko uspe. Vsaj trije, štirje klubi so, ki se po mojem mnenju lahko vmešajo v boj za naslov. Tudi Maribor. Vijoličasti so trenutno v slabem položaju, a vsi vemo, kaj pomenijo v slovenskem nogometu, zato jih ne gre odpisati. Koper je trenutno vodilni in je seveda favorit, a sem prepričan, da bodo tudi Koprčani kmalu padli v krizo in jim ne bo šlo vse po načrtih. Sezona je dolga. Še bo zanimivo.

Pri Kopru kraljujeta Miran Pavlin in Amir Karič, ki sta bila še v minuli sezoni člana Olimpije. Vsi vemo, da sta zelo dobra igralca, ki se ju ne bi branil nihče. Sta vrhunska in izkušena igralca, a zdaj smo se že uigrali in dobro igramo tudi brez njiju. Vidimo, da se da igrati tudi brez Pavlina, ki v Kopru sicer blesti in je med najbolj zaslužnimi za odlične uspehe njegove ekipe. Toda Cimerotič je boljši. Cime je najboljši igralec celotne lige.

Načrti za prihodnost, ponudb verjetno ne manjka? Pogodbo z Olimpijo imam do januarja leta 2012 in rad bi jo izpolnil. Z mislimi sem povsem pri Olimpiji. V tej sezoni bom še zagotovo ostal v Ljubljani, potem pa bomo videli. S tujino se niti najmanj ne obremenjujem. Član Olimpije bi bil rad čim dlje. Ponudb je veliko, kličejo številni, saj nimam menedžerja, a vsakega, ki mi kaj ponudi, odslovim. Povem jim, da me ne zanima nič, saj mislim le na Olimpijo. Pred meseci sem bil sicer na preizkušnji pri angleškem Fulhamu, pri katerem si me še želijo videti, a mislim, da tja še nekaj časa ne bom odšel. Zdaj sem pri vratar Olimpije in tu bom ostal.

O članski reprezentanci razmišljate? To so sanje, ki so še zelo daleč. Veliko bom še moral trenirati, da bom prišel do tja. Vsi vemo, da je v Sloveniji veliko vrhunskih vratarjev, zato se ni lahko prebiti v izbrano vrsto. Od vseh najbolj spoštujem Samirja Handanoviča, o katerem ne gre izgubljati besed. Vrsto let brani v Italiji, ob tem pa je zbral že veliko število tekem v dresu Slovenije. Težko ga bo kdorkoli izrinil iz ekipe. Sam branim za mlado vrsto in sem s tem povsem zadovoljen. Bom pa z vsemi močmi stiskal pesti za ekipo Matjaža Keka, ko se bo merila proti Rusom. Verjamem, da ji lahko uspe. Upam, da ponovi dosežke zlate generacije in se uvrsti na svetovno prvenstvo v Južni Afriki.

A reprezentanci do 21 let v zadnjem času pod vodstvom Tomaža Kavčiča ne gre najbolje. Imamo zelo dobro ekipo, a žal na zadnjih tekmah nismo dosegali želenih rezultatov. Ne vem, zakaj. Morda sem krivec jaz. Pred tem je namreč branil Jan Koprivec, ki pa je zdaj poškodovan. Mogoče se to pozna, saj so bili moji soigralci v mladi reprezentanci bolj navajeni nanj. Zagotovo pa je dejstvo tudi to, da smo imeli za nasprotnike zelo močne reprezentance, ki so bile pač boljše od nas.