Damir Dugonjić: s pomočjo Bodeja Millerja na svetovni vrh

Na svetovnem prvenstvu v Turčiji je osvojil prvi medalji in obe sta bili srebrnega sija. Spogledoval se je tudi z zlatom, vendar je samozavesten, da bo to na vrsto prišlo ob naslednjih priložnostih. Razgovoril se je tudi o finančnih težavah, ki jih imajo slovenski vrhunski plavalci, o tem je dolga leta govoril tudi Peter Mankoč in s tem apeliral tudi na PZS. Dugonjić velja za nekakšnega naslednika izjemnega Mankoča, ki je postavil številne mejnike. Volje 24-letnemu Korošcu ne manjka, vprašanje je le, kje b živel v prihodnje. Všeč mu je onstran Atlantika, kjer je spoznal zvezdnika svetovnega smučanja, Bodeja Millerja, s katerim tudi prijateljuje. Med drugim naj bi mu Američan pomagal pri pripravi za tekme.

Kakšni so vtisi po prespani noči, ko vam je uspelo osvojiti dva naslova svetovnega podprvaka? Želja pred prvenstvom je bila medalja. Realno nisem vedel, kako dobro bom sposoben plavati. Po 100 m prsno se mi je odvalil kamen od srca in vedel sem, da lahko tudi zmagam. Bil sem sproščen. Sprva sem bil po tekmi malce razočaran, vendar po spoznanju, da sem osvojil prvi medalji na svetovnih prvenstvih, sem res lahko srečen.

Ste kaj takega pričakovali pred leti, ko ste se šele podajali med vrhunske plavalce? Ja, vedel sem, da lahko osvajam medalje. Kadar sem zmagoval na študentskih prvenstvih, sem uvidel, da spadam med najboljše. To mi je ves čas govoril tudi trener. Počasi sem tudi začel verjeti v te besede. Pred dvema letoma sem še obstal v polfinalu. Vedel sem, da sem hiter, vendar mi ni uspevalo narediti preboja. Zdaj pa sem se naučil, kako plavati tudi v finalu. Bil sem že večkrat v finalu, vendar plavati, ko se odloča o najvišjih mestih, ni enako. Glava mora biti na svojem mestu. Pridobil sem izkušnje, na napakah pa se učiš. Še vedno mi ne uspeva zmagovati, ko bom povsem stoodstoten v glavi, pa bodo prišle tudi zmage.

Kakšen je vaš pogled na stanje Sare Isaković, ki pa po odhodu na študij ni dosegala več takšnih rezultatov? Vam pa je uspelo ravno obratno ... Oba trenirava normalno in se posvečava študiju. Nočem govoriti v zvezi z njo niti ne vem, zakaj ni na tistih mestih, na kakršnih je bila pred leti. Verjamem pa, da se še lahko vrne med najboljše. Morda je dala prednost študiju, kar je normalno. Kadar osvojiš olimpijsko medaljo, potem morda zmanjka tudi nekaj motivacije.

Kakšen pa je položaj z vami, kako se znajdete v trenutnih razmerah, ko stanje za slovenske plavalce ni najboljše? Jaz sem končal študij in nekako je treba živeti. Ker sem v ZDA, potrebujem še nekaj več sredstev. Če si v naslednjem letu ne uredim sredstev za priprave, potem bom prenehal plavati. Sem pa na srečo končal študij in si lahko poiščem dobro zaposlitev. Predvsem si želim pridobiti sponzorje. Trenutno jih nimam in sem prepuščen samemu sebi.

Je morda skrivnost, kakšna je nagrada za svetovnega podprvaka? Za obe medalji, ko se odšteje davek, dobim 3000 ameriških dolarjev. Na drugih tekmah pa sploh ne dobiš ničesar. Klubi nam ne dajejo denarja in plavalci živimo od sponzorjev. Težko je s tem v Sloveniji. V ZDA je 300 milijonov ljudi in tudi več sponzorjev vlaga v plavanje. Trenutno bi bilo zame bolje, da sem kot svetovni podprvak ameriški državljan, kjer precej bolj cenijo te uspehe. In ja, zdaj bi mi to precej pomagalo (smeh, op. p.).

Vaša žena je zelo dobra prijateljica boljše polovice Bodeja Millerja, s katerim sta se precej zbližala. Lahko kaj več poveste o vašem druženju? Res je, veliko se družimo. Lovimo ribe, igramo tenis, večinoma pa se z Bodejem ukvarjava s športom, se zabavava in je moj zares dober prijatelj. Bi mi pa rad tudi pomagal pri moji karieri, predvsem na način, kako se mentalno pripraviti na tekmo in postati stabilen. To bi se moral naučiti. Čestital mi je tudi prek Twitterja in me spremlja.

Kakšno je zdaj stanje s tem zvezdnikom smučarske karavane? Še bo smučal, zdaj je prestal operacijo kolena in rekel je, da se bo vrnil na smučarske strmine.

Kakšne so vaše želje za prihodnje? Kje bi raje živeli? Živel bi v San Franciscu, kjer mi je zelo lepo in imam dobre pogoje. Vse bi tvegal za olimpijske igre v Braziliji, da se čim bolje pripravim. Vendar je kar 40 plavalcev na treningu, zato je gneča. Mislim pa, da lahko napredujem tako močno, da bom med favoriti za naslov olimpijskega prvaka. Želja in motiva je dovolj.