Bojan Prašnikar: Zdaj sem dojel, da mnogi v Sloveniji stiskajo pesti zame

Bojan Prašnikar je Energie z dna nemške Bundeslige in ga popeljal do obstanka ter poskrbel za navdušenje v Cottbusu.

Dva dneva sta minila od odmevne zmage nad HSV, s katero ste si zagotovili obstanek v elitni nemški nogometni ligi. Ste že prišli k sebi? Ne še. V zadnjih dveh dneh sem res polno zaposlen. Letam iz studia v studio, iz intervjuja na intervju. Telefon mi ves čas zvoni, baterijo moral polniti večkrat na dan. Res, prava norišnica. Obstanek Energieja v Bundesligi je v Nemčiji velika zgodba. Sem že kar izmučen, toda to so obveznosti, ki pridejo z velikimi uspehi, zato sem zelo zadovoljen. Rad se odzovem vsakemu povabilu. Danes sem bil v Cottbusu in moram priznati, da je bilo zelo prijetno. Ljudje so še vedno pod vtisom sobotne zmage in me ustavljajo na vsakem koraku.

Čestitk iz Slovenije bržčas ni manjkalo. Vam je kakšna še posebej pri srcu? Res jih je bilo veliko. Bil sem zelo presenečen. Čestitalo mi je kar nekaj zelo pomembnih ljudi iz Slovenije, kar seveda godi. Da pa bi koga posebej izpostavljal, raje ne. Vesel sem bil prav vsake čestitke. Šele zdaj sem resnično dojel, da moje delo v Sloveniji podrobno spremljajo številni ljudje in zame stiskajo pesti.

V soboto vas čaka še zadnja tekma te sezone, gostovali boste v Hannovru, potem pa … Velika veselica! Obstanek smo sicer proslavili že v soboto takoj po tekmi. Še dve uri po zadnjem sodnikovem žvižgu je bilo na štadionu 15.000 ljudi. Uspeh je do zgodnjih jutranjih ur slavilo celotno mesto, toda prava proslava še sledi. Ko se vrnemo iz Hannovra, kjer bomo skušali odigrati dostojno tekmo, saj ni vseeno, ali si 14. ali 15., bomo imeli v Cottbusu uraden sprejem. Obeta se velika proslava, na kateri bo gotovo zelo pestro.

Boste v Cottbusu ostali tudi v naslednji sezoni? Zagotovo. Tukaj se odlično počutim in ne bom odšel. Drugi klubi niti ne sprašujejo po mojih uslugah, saj dobro vedo, da sem z Energijem pogodbeno vezan do konca naslednje sezone in ga ne nameravam zapustiti. Z vodstvom kluba že kujemo načrte za prihodnjo sezono.

In kakšni so? Smo realni in vemo, da nas tudi v naslednji sezoni čaka težak boj za obstanek. Energie je pač klub, ki se ne more meriti z najboljšimi nemškimi moštvi. Dobro vemo, da bo zdaj še težje, saj nas bodo vsi jemali bolj resno. Zdaj se moramo dodatno okrepiti. Vse igralne linije moramo dodatno okrepiti in narediti vse, da se čim bolje pripravimo na naslednjo sezono.

Se obeta kakšna okrepitev iz Slovenije? Vse je možno. Toda jasno je, da sta za ljubezen potrebna dva. Mi si lahko še kako želimo kakšnega nogometaša, toda če nekdo, ki ga želimo kupiti, ne sprejme naših pogojev, ga ne moremo pripeljati. Je pa dejstvo, da bi kar nekaj naših nogometašev bilo zelo uporabnih v ekipi Energieja. Kdo vse so to, pa ne bom govoril.

Ste, ko ste pred meseci prišli v Energie, verjeli v obstanek? Zagotovo. Verjel sem v svojo ekipo. Kako tudi ne bi? Če ne bi verjel, v Cottbus sploh ne bi prihajal. Sem se pa dobro zavedal, da nas vse skupaj čaka težko delo. V veliko pomoč so nam bili tudi navijači. Brez njih bi nam težko uspelo, tudi sicer pa smo imeli veliko podporo vodstva kluba in mestnih oblasti. Vsi skupaj si delimo del zaslug, da je Energie obstal.

Kje je največja moč ekipe iz Cottbusa? V kolektivu. Igrali smo zavzeto, se borili in dajali vse od sebe, zato smo bili tudi nagrajeni. Če bi moral izpostavljati posameznike, si čestitke zagotovo zasluži vratar Gerhard Tremmel. V obrambi bi izpostavil Igorja Mitreskega, v zvezni vrsti je bil na najbolj pomembnih tekmah najboljši Ervin Skela, v napadu je blestel Dimitar Rangelov in še bi lahko našteval. Toda dejstvo je, da smo do vseh uspehov prišli kot ekipa. Če bi manjkal zgolj en del kolektiva, ki ga krojimo, nam ne bi uspelo.

Nemško Bundesligo ste okusili iz prve roke. Kako bi jo ocenili? Gre za eno najboljših lig na svetu. Štadioni so polni, na igrišču so nogometaši najboljšega kova, vselej se igra na vso moč in nadvse agresivno. Bundesligo je potrebno okusiti od blizu. Šele takrat vidiš, za kako zahtevno tekmovanje gre. Vsekakor še močnejše, kot sem mislil, da je, ko sem prišel v Nemčijo.

Zelo dobro vzdušje in posledično boljši nogomet je bilo moč videti tudi v soboto v Mariboru, kjer so slovesno krstili prenovljeni Ljudski vrt … Zelo mi je žal, da na sobotnem spektaklu nisem mogel biti prisoten. Maribor si je to zaslužil! Gre za največji slovenski klub, ki ima največje zaledje. Maribor je nogometno mesto in verjamem, da bo šla njegova pot zdaj zgolj še navzgor. Prepričan sem, da bo tako.

Morda kmalu ponovi uspeh, ki je leta 1999 vijoličnim uspel pod vašo taktirko – uvrstitev v ligo prvakov? Zelo bi bil vesel, če bi se to zgodilo, toda ne verjamem, da se bo že tako kmalu. Možnosti pa vsekakor so in zato je treba verjeti. Tudi preostale slovenske ekipe, kot sta Domžale ali Interblock, morajo delati na tem, da se nekoč tja uvrstijo. Sanje se ti lahko uresničijo le, če verjameš vanje. Je pa res, da je sezono za sezono vse težje priti v elitno evropsko klubsko tekmovanje. Toda možnosti vsekakor so … Če se bo slovenski klubski nogomet razvijal v pravi smeri, bomo nekoč v Sloveniji spet lahko spremljali najboljše evropske klube.

Nekoliko manj optimizma pa v zadnjem času vlivajo predstave, ki jih kaže slovenska reprezentanca … Res je. To, kar je Slovenija pokazala v zadnjih letih, je premalo. Vsi smo pričakovali več. Nekdo je zagotovo kriv, da je reprezentanca padla tako nizko. Nekateri ljudje bi morali zato odgovarjati.

Sami ste bili doslej trikrat selektor Slovenije. Se lahko zgodi, da se na selektorski stolček sedete še četrtič? O tem za zdaj ne razmišljam, toda … Star slovenski pregovor pravi, da ''nikoli ne reci nikoli''. V tem primeru se ga bom držal tudi jaz …