Blaž Kavčič: Pripravljeni smo tudi protestirati

Ljubljančan postopno premika mejnike slovenskega moškega tenisa. Če je še pred nekaj leti v kategoriji slovenskih nastopov v moškem delu turnirjev na nagrado grand slam zevala neprijetna praznina, je zdaj na priljubljenih četverčkih nekoliko drugače. Blaž Kavčič se je kot prvi (in za zdaj edini) Slovenec prebil med najboljših sto na svetu, v drugem krogu turnirja za nagrado grand slam pa se znašel že četrtič. Dlje se doslej še ni prebil. Novo priložnost bo lovil v Avstraliji, kjer bo v sredo prekrižal lopar z Argentincem Juanom Martinom del Potrom. Velikim favoritom, katerega moč je izkusil že lani na Roland Garrosu. Takrat je osvojil le devet iger.

V sredo vas čaka nov izziv. Dvoboj z enajstim nosilcem Juanom Martinom del Potrom. Leto dni mlajšim tekmecem, ki ga na teniškem zemljevidu odlikuje ogromen status. Boste pred prihodom na igrišče pri sebi še premlevali podobe gladkega poraza z Argentincem na lanskoletnem odprtem prvenstvu Francije? Ne, vsaka tekma predstavlja razred zase. Vem, kaj lahko pričakujem od dvoboja. Del Potro je velik favorit, sam pa bom skušal dati vse od sebe. Če bom dobro igral, bi se mi lahko ponudila tudi kakšna priložnost. Čaka me velik dvoboj. Nastopila bova na igrišču št. 2 (sprejme 3.000 gledalcev, op. p.), kjer pričakujem čudovito ozračje. Jutri bova s trenerjem Blažem Trupejem naredila načrt.

Bo načrt vseboval kakšne spremembe in se boste skušali zoperstaviti argentinskemu favoritu drugače kot lani v Parizu? Ja, skušal bom igrati z levo roko (smeh). Se samo šalim … Igral bom pač tako kot vedno. Tu ni neke velike filozofije. Del Potro ima enega najboljših ''forhendov'' na svetu. Poizkušal se mu bom čim bolj izogibati, tu pa je še druga skrb, njegov dober servis. Glede na to, da igra rad hitro, bom skušal menjati ritem. Če bom dobil priložnost. To, da bi ga drastično menjal, verjetno tudi ne bo mogoče.

Argentinec je zadnji zmagovalec turnirja za nagrado grand slam, ki ne prihaja iz skupine velike trojice Đoković-Nadal-Federer. Na vrh se je povzpel leta 2010 v New Yorku, kjer je prišla do izraza njegova fizična moč. V višino meri skoraj 200 cm. Radi igrate proti takšnim igralcem? Tako visokim? V bistvu rad igram proti tistim velikanom, ki dobro servirajo, a imajo težave pri igri z zadnje črte. Takšni igralci mi ponavadi ne delajo težav, saj dobro vračam začetne udarce. Juan Martin pa ni igralec, ki bi imel le servis, ampak se tudi zelo dobro premika, tako da bo to nekaj drugega. On je nekakšna vrhunska nadgradnja teniških elementov.

Leto ste odprli z nastopom v Čenaju, kjer niste ubranili lanskih točk, ki ste jih osvojili s prebojem v četrtfinale. V uvodnem krogu se vam je nasmihala prepričljiva zmaga nad Belgijcem Stevom Darcisom, nato pa vam je načrte pokvarila poškodba stegenske mišice. Je kredit športne smole s tem za letos že izpolnjen? Upam. Določene posledice žal še čutim. Na dvoboju z Britancem Wardom resda nisem čutil bolečin, ko pa prihaja do večjih obremenitev oziroma daljših dvobojev, pa me noga zateguje in začne boleti. To težavo skušamo čim hitreje odpraviti, a bo očitno trajalo še nekaj časa, da bo noga brezhibna in da ne bo po vsakem večjem naporu tako trda.

To ni ravno najbolj obetavna napoved za primer, če bi se dvoboj z del Potrom prevesil v četrti oziroma peti niz … Res je, zaradi noge ne bi želel igrati dvoboja štiri ali pet ur. Škoda, saj sem si ponavadi želel dolgih tekem. Vedno sem bil dobro pripravljen, zato sem lahko dolgo držal kakovosten ritem. To zimo pa nisem treniral tako, kot bi si želel. Ne počutim se, da bi bil na vrhuncu, sem pa še vedno do neke mere pripravljen odigrati zahteven dvoboj. Bomo videli, kako bo.

Nedavno ste izpadli iz najboljše stoterice. Razlog za dodaten pritisk? Zagotovo, saj se želim čim prej vrniti med najboljših sto, s tem pa bi imel omogočeno igranje na turnirjih, ki si jih želim. Če mi ne bo uspelo in bom dalj časa zunaj stoterice, bom moral odigrati še nekaj turnirjev serije challenger. A o tem bom razmišljal po Melbournu. Zdaj me čaka dvoboj z del Potrom. Če bi ga premagal, bi se vrnil med stoterico. Zato pred sredino tekmo razmišljam v tej smeri, saj bi si z zmago že lahko zagotovil vrnitev v top 100.

Zakaj je prišlo do takšnega padca na svetovni jakostni lestvici? Izključno zaradi tega, ker sem bil v zaključku leta poškodovan in nisem mogel nastopati na zadnjih turnirjih. Če ne bi bilo poškodbe, bi zadržal višjo uvrstitev. V Indiji se je tudi pokazalo, kaj lahko povzroči enomesečni premor. Noga ni zdržala. Sem pa toliko bolj vesel, da mi je v Melbournu uspelo priti čez prvo kolo. Začutiti zmago po vseh teh slabih izkušnjah je nekaj najlepšega.

V Melbournu ste letos srečo okušali trije Slovenci. Dolgo vas ni bilo toliko na turnirju za nagrado grand slam. Praznino, ki je sledila po padcu Luke Gregorca, bi lahko v prihodnosti zapolnil Aljaž Bedene … Ponavadi sva bila na grand slamih res le dva, jaz in Grega Žemlja, zdaj pa se je priključil še Aljaž. To ni nobeno presenečenje, saj je Aljaž eden tistih, na katere lahko računamo. Lepo, da se je priključil, upam da bo vedno boljši. Žal si nisem mogel ogledati njegovih, pa tudi Gregovih tekem v kvalifikacijah, saj sta igrala ravno v času mojih treningov.

Teniški spektakel v Melbournu je v zadnjem desetletju podal nekaj finalistov, ki so šokirali svetovno javnost. Bi lahko tudi letos presenetil kdo kot Francoz Arnaud Clement(2001), Nemec Rainer Schüttler (2003), Ciprčan Marcos Baghdatis (2006), Čilenec Fernando Gonzalez (2007) ali Francoz Jo-Wilfried Tsonga (2008)? Dobro, od tega je minilo že kar nekaj let. Letos v Avstraliji ne pričakujem velikih presenečenj. Najbolj nevarni bodo vsekakor prvi štirje nosilci. Imajo toliko izkušenj in dodatnih kvalitet, da lahko igrajo na višji ravni kot drugi. Če bodo seveda stoodstotno pripravljeni. Drugi kandidati ne pridejo v poštev.

So prireditelji letos poskrbeli za kakšne novosti? Začeli so graditi nov kompleks, kjer bo na voljo še več igrišč, povečali tudi fitnes dvorane, glede drugih novosti je v bistvu še najbolj vroča razprava, ki smo jo imeli na srečanju igralcev. Glede na zaslužke imamo res porazno nizek odstotek dobička prirediteljev. V ligi NBA se suče okrog polovice, mi pa dobivamo 13 odstotkov. Od vsega dobička je toliko namenjeno igralcem. Vsi so se pritoževali nad tem. No, to je res prava novost, po kateri ste spraševali.

Zaradi nezadovoljstva pri razdeljevanju deležev, najbolj glasni so prav igralci s slabšimi uvrstitvami na lestvici, denimo Rus Nikolaj Davidenko in Ukrajinec Sergej Stahovski, se je omenjala tudi možnost stavke … Igralci so pripravljeni tudi protestirati, igralci skušajo nekaj narediti iz tega. V bistvu smo vsi pripravljeni na to. Tudi malce stisniti, če bo treba … Če si danes stoti igralec na svetu in to v tako množičnem športu, kot je tenis, pa se komaj preživljaš, je to nekaj poraznega. V kakšnih drugih športih bi bil v tem primeru preskrbljen do konca življenja, tukaj pa se moraš truditi deset let, da si zagotoviš status, ki ni pretirano luksuzen. Stvar bo treba v prihodnje spremeniti. Za tem stojimo.