Bernard Vajdič: Če se bo ponudila priložnost …

Pred odhodom v Val d'Isere ste večkrat poudarili, da je pripravljenost na želeni ravni … Ni skrivnost, da sem imel na začetku sezone kar nekaj težav. Vseeno pa sem upal, da bom prav pred ključnim delom sezone ujel pravo formo in si zagotovil mesto v prvi jakostni skupini. No, slednje je sicer lažje napadati kot pa braniti. Pomembno pa je, da sem bil na zadnjih treh tekmah zelo prepričljiv. Poleg tega sem zadovoljen tudi, da sem do kakovostnih rezultatov prišel v Kitzbühlu in Schladmingu, saj gre za prav posebna slaloma, ter tudi v Garmisch-Partenkirchnu, torej slalomsko generalko pred SP. Slovenski izkupiček v Nemčiji je bil sicer dober, a nekoliko slabši kot leto poprej. A to je slalom. Odločajo malenkosti, marsikaj se lahko hitro spremeni. To mora biti tudi naše vodilo pred Val d'Iserom.

V Val d'Iseru ste v tej sezoni že nastopili in v nadvse nenavadnem veleslalomu zabeležili svojo z naskokom najboljšo uvrstitev v tej disciplini. So spomini še živi? Tista tekma je bila res nekaj posebnega. Razmere so bile že na prvi progi izjemno težke, zato sem bil že z uvrstitvijo v finalno vožnjo več kot zadovoljen. V popoldanskem delu pa so pogoji skorajda v celoti krojili usodo, tako da se je vrstni red dodobra premešal. Nemara malce obžalujem, da nisem v večji meri izkoristil odličnega štartnega izhodišča. Denimo Gauthier De Tessieres se je s tridesetega prebil na tretje mesto. Vseeno pa je moje trinajsto mesto lep dosežek, saj v tej disciplini v zadnjem obdobju nisem prav blestel.

Tokrat bo veleslalom služil predvsem kot priprava na vašo paradno disciplino? Prav gotovo misli namenjam predvsem slalomu. Vseeno pa tudi v veleslalomu cilja ne bom izpolnil zgolj s štartom. Zavedam se svojih veleslalomskih pomanjkljivosti, a decembrska šola je bila dovolj poučna. Človek nikoli ne ve, v kakšno smer se bo odvijala tekma.

Slalom in konkretna napoved? Sem človek dejanj in ne besed. Zato bi se izognil razpravi o uvrstitvah. Dovolj bo, če napovem, da se bom boril za visoka mesta. V zadnjem obdobju je bilo moje smučanje na dokaj kakovostni ravni. To bi rad potrdil tudi na nedeljski tekmi.

V zadnjih dveh sezonah ste se trikrat prebili med šesterico na tekmi svetovnega pokala. Verjetno pogosto razmišljate tudi o tistem zadnjem in najzahtevnejšem koraku, ki vas loči do uvrstitve na oder za zmagovalce? Želja ni sporna. Vseeno ostajam realist. Dobro vem, da se kar čez noč ne bom prelevil v slalomista, ki sodi na stopničke. Samozavest se gradi na tekmah. Z rezultati se krepi. Drugi element je forma, tretji pa priložnost. Ko se pojavi, jo je treba izkoristiti.

Mnogi vam očitajo zadržanost in premalo poguma. Vas tovrstne kritike vznemirjajo? Resda sem profesionalec, a takšne kritike se me vseeno dotaknejo. Pred kritiki se zato javno sprašujem, ali bi se kot smučar z ročno zavoro lahko uvrščal med dobitnike točk. Mislim, da ne. Pogosto sem poslušal, da sem zadržan, vseeno pa sem napredoval. Ob tem bi rad poudaril, da se tudi s trenutnim položajem in rezultati ne mislim zadovoljiti. Želim napredovati.

So zdravstvene težave, ki so vas pestile v uvodnem delu sezone, že povsem pozabljene? Bolečine v hrbtu so bile res neznosne. O kakovostnem treningu in smučanju v pravem položaju nisem mogel niti razmišljati. Na srečo sem po zasebni poti prišel do hrvaškega fizioterapevta. To je bila moja prelomnica. Omenjeni strokovnjak mi je z različnimi vajami pomagal do te mere, da sem pozabil na bolečine. Na srečo sem okrepil tudi ledveni del, tako da na treningih in tekmah trenutno nimam večjih težav. Zavedam pa se, da nevarnost novih težav pri hudih naporih vseskozi preži.

Zanimivo je, da niste osamljeni slovenski smučar s takšnimi težavami. Zato se povsem upravičeno poraja vprašanje o (ne)strokovnem delu z mladimi smučarji. Trenutno ne želim prav veliko razmišljati o tem. Menim pa, da v mladosti nismo bili deležni pravega nadzora. Žal je položaj v otroških kategorijah še vedno zelo podoben. Nad mladimi smučarji mora nekdo držati roko. Pogrešam strokovnjaka, ki bi z mladimi delal tako, da v nadaljnji karieri ne bi imeli tovrstnih težav.

Kmalu po vstopu v novo leto ste bili tudi del smučarske ekshibicije v Moskvi. Je ruski spektakel pravi recept za popularizacijo alpskega smučanja? Da in ne. Predvsem gre za težko ponovljiv spektakel. Strinjam pa se, da so Rusi s tem paralelnim slalomom storili zares veliko za promocijo. Res je tudi, da so takšne tekme z naše perspektive zelo dobrodošle. V Moskvi sem resnično doživel marsikaj.

Tudi štartnina, ki ste jo pospravili v žep, ni bila zanemarljiva … Prav zaradi podobnih stvari menim, da gre za tekme, ki jih bo težko redno organizirati v več krajih. To je bila edinstvena tekma. Ne želim postavljati stvari na tehtnico, a dejstvo je, da bi moral v Kitzbühlu osvojiti peto mesto, da bi zaslužil toliko, kolikor sem v Moskvi zgolj s štartom. A tako so se odločili. Vesel pa sem, da sem bil del tega spektakla.